Page 402 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Nataša Pivk, Nives Kovač in Nataša Dolenc

cej kompetentne na tem področju, manjši delež (14,9) pa se jih čuti zelo
kompetentne. Le 1,2 sodelujočih je izrazilo nizko samovrednotenje kom-
petentnosti, nihče pa se ni ocenil za nekompetentnega. Iz rezultatov skle-
pamo, da večina vzgojiteljev svojo usposobljenost zaznava kot ustrezno ali
nadpovprečno.

Sklepne ugotovitve
Rezultati raziskave potrjujejo, da se vzgojitelji v slovenskih vrtcih zavedajo
pomena naravoslovnega in okoljskega izobraževanja v predšolskem ob-
dobju ter to področje aktivno vključujejo v svoje pedagoško delo. Ugotovitve
kažejo, da vzgojitelji pri načrtovanju in izvajanju naravoslovnih dejavnosti
uporabljajo raznolike metode, pri čemer prevladuje metoda raziskovanja,
ki učinkovito spodbuja radovednost, kritično mišljenje in aktivno udeležbo
otrok. Pogosta uporaba igre, pogovora ter demonstracije dodatno potrjuje
osredotočenost na celosten razvoj otrok, zlasti na področjih socialnih, kogni-
tivnih in komunikacijskih veščin.
Uporaba različnih pripomočkov – od naravnih materialov do slikovnega
gradiva in tehničnih pripomočkov – kaže na prizadevanja vzgojiteljev za kon-
kretizacijo učnih vsebin, kar je bistveno v predšolskem obdobju. Kljub temu
rezultati razkrivajo tudi priložnosti za izboljšave, predvsem na področjih po-
gostejših uporab didaktičnih igrač in digitalne tehnologije, ki sta v praksi še
vedno premalo zastopani.
Najpogosteje obravnavane naravoslovne teme vključujejo skrb za zdravje,
gibanje, vremenske pojave in ravnanje z odpadki, medtem ko so kompleks-
nejše in abstraktnejše vsebine, kot so razvoj človeka, zvok ter aktualna okolj-
ska problematika (npr. podnebne spremembe, svetlobno in zvočno onesna-
ževanje, invazivne vrste), prisotne v manjši meri. To nakazuje vsebinske vrzeli,
zlasti na področju sodobnih okoljskih izzivov, ki bi morali v večji meri postati
del predšolskega kurikula.
Na podlagi analiziranih podatkov lahko sklepamo, da so za spodbujanje
pogostejšega in kakovostnejšega izvajanja naravoslovnih dejavnosti ključ-
nega pomena stalno strokovno izpopolnjevanje, izmenjava dobrih praks ter
izboljšanje materialne opremljenosti vrtcev. Čeprav anketirani izražajo vi-
soko stopnjo občutka kompetentnosti, to samo po sebi ne zagotavlja ena-
komerne zastopanosti vseh tematskih področij. Zato se kot smiselno izpo-
stavlja načrtovanje ciljno usmerjenih strokovnih usposabljanj, ki bi dodatno
okrepila strokovno samozavest vzgojiteljev in prispevala k razširitvi vsebin-
skega ter metodološkega spektra naravoslovnih dejavnosti v predšolskem
prostoru.

402