Page 28 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Dejan Hozjan

med preostanki in ker so bili podatki časovne vrste, je bila linearna regresija
nadomeščena z modelom SARIMAX. Rezultati modela SARIMAX (1,0,0) z ek-
sogenimi spremenljivkami (izobraževalni, socialni, ekonomski, zdravstveni in
stanovanjski dejavniki) so pokazali, da so učinki dejavnikov statistično zna-
čilni.
Podrobnejša analiza vplivov posamezne skupine dejavnikov na tveganje
socialne izključenosti v preglednici 2 vodi do naslednjih spoznanj:

1. Izobraževalni dejavniki: Izračunani koeficient je bil 0,0415 (SE = 0,021; z
= 1,999; p = 0,046: 95 CI [0,001, 0,082]). Slednje pomeni, da ob enotski
spremembi v izobraževalnih dejavnikih pride do povprečne povečave
socialne izključenosti za 0,0415 enote in statistične značilnosti na ravni
α =0,05.
2. Socialnidejavniki: Učinek socialnih dejavnikov ni bil statistično značilen
(b = –0,0301; SE =0,024; z = –1,262; p = 0,207, 95 CI [–0,077, 0,017]),
kar pomeni, da ne prispevajo pomembno k napovedi tveganja socialne
izključenosti.
3. Ekonomski dejavniki: Pri ekonomskih dejavnikih je bil zaznan močan
pozitiven učinek (b = 0,3355; SE =0,014; z =23,409; p < 0,001, 95 CI
[0,307, 0,364]). Povečanje ekonomskih dejavnikov za eno enoto je po-
vezano spovečanjemtveganjazasocialnoizključenostza0,3355 enot.
4. Zdravstveni dejavniki: Tudi pri zdravstvenih dejavnikih je bil zaznan po-
zitiven učinek (b = 0,0393; SE =0,023; z = 1,744; p =0,081). Vendar pa
učinek ni bil statistično značilen pri α =0,05.
5. Stanovanjskidejavniki: Rezultati so pokazali statistično značilen in pozi-
tivenučinek(b = 0,3689; SE =0,023; z =15,879; p < 0,001, 95 CI [0,323,
0,414]).

Iz rezultatov analize je razvidno, da so ekonomski in stanovanjski dejav-
niki močni ter statistično značilni napovedovalci tveganja socialne izključe-
nosti. Spremembe v okviru teh dveh skupin dejavnikov bistveno vplivajo na
stopnjo socialne izključenosti. V skladu s tem bi morala biti politika Evropske
unije prvenstveno usmerjena v krepitev ekonomskih in stanovanjskih dejav-
nikov, saj ti pomembno vplivajo na kakovost življenja prebivalstva. Pri izo-
braževalnih dejavnikih pa je moč zaznati nasprotno. Četudi je njihov vpliv na
socialno izključenost statistično značilen, pa k tveganju za socialno izključe-
nost prispevajo v manjšem obsegu. V odnosu do ekonomskih in stanovanj-
skih dejavnikov bi bilo usmerjanje politike Evropske unije v zgolj izboljševa-
nje izobraževalnih dejavnikov manj učinkovito kot v primeru ekonomskih in

28