Page 30 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Dejan Hozjan

Ob eni enotski spremembi osipa se tveganje socialne izključenosti po-
veča za približno 0,5011 enote, pri čemer je učinek statistično značilen.
Osip ima močan pozitiven vpliv na tveganje socialne izključenosti.
2. Izobraževanje odraslih: Kazalnik vključenosti v izobraževanje odraslih je
dosegel vrednost koeficienta 0,0232 (SE =0,041; z =0,561; p =0,575),
vendar ni dosegel statistične značilnosti. Vpliv na socialno izključenost
ni dovolj močan.
3. Terciarna izobrazba: Dosežena terciarna izobrazba je dosegla statis-
tično značilnost in koeficient 0,1329 (SE =0,037; z = 3,622; p < 0,001).
Slednje kaže pozitiven vpliv višje ravni terciarne izobrazbe na tveganje
socialne izključenosti.
4. Brez zaključene srednje šole: Izračunana vrednost koeficienta je bila ne-
gativna, in sicer –0,2126 (SE =0,024; z =–9,025; p < 0,001), in izkazan
statistično značilen vpliv na tveganje socialne izključenosti.
5. Brezposelni mladi brez usposabljanja: Kazalnik je dosegel koeficient
0,4864 (SE =0,028; z =17,432; p < 0,001) in je bil statistično značilen.
Socialna izključenost se povečuje z večjim deležem brezposelnih mla-
dih brez usposabljanja.

Na podlagi vrednosti avtoregresivega parametra (b = 0,8855 (SE =0,036;
z = 24,262; p < 0,001, 95 CI [0,814, 0,957])) je razvidno, da ni bistvenih ča-
sovnih sprememb pri vplivu izobraževalnih dejavnikov na tveganje socialne
izključenosti. To pomeni, da se vpliv izobraževalnih dejavnikov iz preteklosti
2
prenašavprihodnost.Hkratipaocenavariabilnostipreostankov σ (b=0,1153
(SE = 0,007; z = 16,516; p < 0,001; 95 CI [0,102, 0,129])) kaže, da izbrani izobra-
ževalni dejavniki vsebujejo nekaj nepojasnjene variance. Pregled posamez-
nih izobraževalnih kazalnikov pokaže, da imata kazalnika osip in brezposelni
mladi brez usposabljanja statistično značilen ter močan vpliv na tveganje so-
cialne izključenosti. V primeru kazalnikov terciarna izobrazba in brez srednje
šole pa je moč zaznati obrnjen vpliv, in sicer višji delež terciarne izobrazbe
prebivalstva vpliva na povečanje tveganja, višji delež oseb brez srednje šole
pa na zmanjšanje. Razlog za nelogičnost vpliva zadnjih dveh kazalnikov na
tveganje socialne izključenosti pa je moč iskati v t.i. potlačenih učinkih. Ob
tem je treba izpostaviti, da se vpliv kazalnika izobraževanje odraslih ni poka-
zal kot statistično značilen.

Zaključek
Tveganje socialne izključenosti predstavlja resen problem za petino prebival-
cev Evropske unije. Da se slednjega zaveda tudi Evropska unija, je razvidno

30