Page 29 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 29

Vpliv vseživljenjskega učenja na zmanjševanje socialne izključenosti v Evropski uniji


             Preglednica 2  SARIMAX za skupine dejavnikov za tveganje socialne izključenosti
             Napovedni dejavnik        b      SE       z       p          CI
             Izobraževalni dejavniki  ,  ,  ,  ,   [,, ,]
             Socialni dejavniki   –,   ,  –,   ,  [–,, ,]
             Ekonomski dejavniki   ,   ,  ,  <,   [,, ,]
             Zdravstveni dejavniki  ,  ,   ,   ,  [–,, ,]
             Stanovanjski dejavniki  ,  ,  ,  <,  [,, ,]
             ar.L1                 ,   ,  ,  <,   [,, ,]
             σ 2                   ,   ,  ,  <,   [,, ,]


             socialnih dejavnikov. Socialni in zdravstveni dejavniki pa ne dosežejo praga
             statistične značilnosti in njihov neposreden vpliv ni močan.
               V drugem delu empirične analize nas je zanimalo, kako različni izobraže-
             valni kazalniki vplivajo na tveganje socialne izključenosti. Kot je bilo razvidno
             predhodno, imajo izobraževalni dejavniki statistično značilen vpliv na tvega-
             nje za socialno izključenost, vendar pa je ta vpliv manjši kot pri ekonomskih
             in stanovanjskih dejavnikih. Kljub temu pa imajo lahko učinek v sinergiji z
             drugimi (npr. ekonomskimi in stanovanjskimi) dejavniki. Pri analizi posred-
             nega vpliva izobraževalnih dejavnikov na tveganje socialne izključenosti je
             bila uporabljena linearna regresija. Pred njeno uporabo so bili preverjeni po-
             goji. Na podlagi analize je bilo razvidno naslednje:

                                                      2
                1. Normalnost preostankov: test omnibus (χ =4,794; p =0,091)intest
                              2
                  Jarque-Bera (χ = 4,496; p = 0,106) sta pokazala, da preostanki sledijo
                  približno normalni porazdelitvi. Vrednost mere asimetrije je bila 0,324
                  in mere sploščenosti 3,159, kar je v skladu s pričakovanji za normalno
                  porazdelitev.
                2. Linearnost in homoskedastičnost: Na podlagi vizualnega pregleda ni
                  bilo razvidnih izrazitih neskladnosti. Slednje pomeni, da je predpo-
                  stavka linearnosti in konstantnosti varianc izpolnjena.
                3. Avtokorelacija: Izračunana vrednost Durbin-Watsonovega testa je zna-
                  šala 0,308, kar nakazuje izrazito pozitivno avtokorelacijo med pre-
                  ostanki.

               Ker tudi v tem primeru niso bili izpolnjeni vsi pogoji (Durbin-Watsonov
             test) za izvedbo linearne regresije, je bila potrebna uporaba modela SARI-
             MAX. Rezultati modela v preglednici 3 so pokazali naslednje ugotovitve:

                1. Osip: Koeficient osipa je znašal 0,5011 (SE =0,031; z = 16,101; p < 0,001).


                                                                            29
   24   25   26   27   28   29   30   31   32   33   34