Page 26 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 26

Dejan Hozjan


                  porazdeljeni spomočjo Littlovegatest popolnenaključnosti manjkajočih po-
                  datkov (angl. Little’s Missing Completely At Random (MCAR) test) (Little, 1988).
                  Le-ta je pokazal statistično značilno razliko med pričakovanimi in opaženimi
                              2
                  vrednostmi (χ (344) = 504,36; p < 0,001). Ničelno hipotezo o popolni naključ-
                  nosti manjkajočih podatkov smo zavrnili.
                    Ker manjkajoče vrednosti niso bile porazdeljene popolnoma naključno in
                  je bil delež manjkajočih vrednosti majhen, smo manjkajoče vrednosti nado-
                  mestili s pomočjo metode algoritma k-najbližjih sosedov (angl. K-NearestNei-
                  ghborsimputator). Za vsako manjkajočo vrednost smo identificirali dve (k =2)
                  najpodobnejši opazovanji (na podlagi evklidske razdalje) in manjkajoče vre-
                  dnosti nadomestili z aritmetičnimpovprečjemvrednosti.Natanačin smo do-
                  segli smiselno in stabilno nadomeščanje manjkajočih vrednosti ter naravno
                  porazdelitev podatkov (Little, 1988).
                    Kerso bilevrednosti spremenljivk vrazličnih merskih enotah (npr.odstotki,
                  evri, koeficienti in leta), smo v nadaljevanju izvedli postopek standardizacije
                  podatkov s pomočjo standardiziranih Z-vrednostih (angl.Z-score transforma-
                  tion). Na ta način so vse spremenljivke postavljene na enotno lestvico (s sred-
                  njo vrednostjo 0 in standardnim odklonom 1) in je bila zmanjšana prevlada
                  tistih spremenljivk z večjimi numeričnimi vrednostmi (Jain idr., 2005).
                    Za določanje vpliva petih skupin dejavnikov (v Prilogi) in posameznih izo-
                  braževalnih kazalnikov na tveganje socialne izključenosti je bil izveden se-
                  zonski ARIMA model z zunanjimi spremenljivkami (angl. Seasonal ARIMA
                  with eXogenous variable (SARIMAX)). Odločitev za njegovo uporabo je te-
                  meljila na možnosti sočasnega modeliranje sezonskih dejavnikov in vplivov
                  zunanjih dejavnikov pri analizi kompleksnih družbenih pojavov (Kumar in
                  Kumar, 2019).

                  Rezultati raziskave
                  Uvodoma smo iskali odgovor na vprašanje o vplivu izobraževalnih, socialnih,
                  ekonomskih, zdravstvenih in stanovanjskih dejavnikov na tveganje socialne
                  izključenosti. Pri oblikovanju skupin dejavnikov (v Prilogi) smo uporabili em-
                  pirično podprte faktorske uteži (angl. Faktor Loading) pridobljene z analizo
                  glavnih komponent (angl. Principal Component Analysis –PCA)nastandardi-
                  ziranih Z-vrednostih (angl. Z-score transformation). Na ta način smo identifi-
                  cirali latentne strukture in zmanjšali tveganje dimenzionalnosti podatkov.
                    V skladu s ciljem analize, in sicer ugotovitvijo vpliva različnih skupin de-
                  javnikov na socialno izključenost, je bila izvedena linearna regresija. Predho-
                  dno je bila preverjena uporaba linearne regresije z naslednjimi diagnostič-
                  nimi testi:


                  26
   21   22   23   24   25   26   27   28   29   30   31