Page 23 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 23

Vpliv vseživljenjskega učenja na zmanjševanje socialne izključenosti v Evropski uniji


             
             
             
             
             
             
                                                                      mesto
                                                                   podeželje
                                                                      predmestje
             
             
                                    
             Slika 4 Delež prebivalstva Evropske unije (EU-27), izpostavljen tveganju socialne
                    izključenosti, po kraju bivanja (prirejeno po Eurostat, b.l.-a)


             alne izključenosti izrazito izpostavljeni prebivalci, ki so živeli na podeželju, saj
             je njihov delež znašal 26,4. Na drugem mesto so bili prebivalci, ki so živeli
             v mestu. Nekoliko manjšo izpostavljenost tveganju pa je bilo moč zaznati pri
             predmestnem podeželju. Vendar je slednja skupina najbolj čutila dvig tve-
             ganja socialne izključenosti od obdobja epidemije covida-19 dalje. Zanimivo
             pa je, da se je pri vseh skupinah prebivalstva delež tveganja socialne izklju-
             čenosti v letu 2023 gibal med 21,0 in 22,0, torej ni tako velikih razlik kot v
             letu 2015 (Eurostat, b.l.-a).
               Na podlagi splošnega pregleda deleža tveganja socialne izključenosti v
             Evropski uniji med letoma 2015 in 2023 lahko ugotovimo, da je bil delež so-
             cialno izključenega prebivalstva na začetku analiziranega obdobja relativno
             visok, vendar pa se je s časom zniževal. Dvig deleža tveganja socialne izklju-
             čenosti pa je bilo moč zaznati v času epidemije covida-19. Trenutno se kažejo
             znaki okrevanja in delež se počasi zmanjšuje, vendar je še daleč od zasta-
             vljenega cilja. Z vidika tveganja za nastanek socialne izključenosti je treba
             izpostaviti ženske in mlade med 18. in 24. letom starosti ter mlajše od 18. let.
               Ob zaključku pregleda nas je zanimalo, ali se pojavljajo razlike v deležu tve-
             ganja socialne izključenosti glede na članice Evropske unije (EU-27). Podatki
             na sliki 1 kažejo na relativno heterogenost. Razvidno je, da je najmanjši delež
             tveganja socialne izključenosti v skandinavskih državah (npr. Švedska, Fin-
             ska). V državah centralne Evrope (npr. Nemčija, Francija) je moč zaznati pov-
             prečne deleže tveganja. Se pa ta delež povečuje s premikom proti vzhodu
             in jugu. Tako je večji delež tveganja prisoten v baltskih (Litva in Latvija) in
             sredozemskih državah (npr. Italija, Španija). Povsem pa izstopata Romunija
             in Bolgarija, kjer je tveganje socialne izključenosti v Evropski uniji največje
             (Eurostat, b.l.-a).


                                                                             23
   18   19   20   21   22   23   24   25   26   27   28