Page 230 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Tinkara Žabar in Aleksander Janeš

omogoča uspešno premagovanje izzivov in prilagajanje na hitro spreminja-
joče se zahteve na trgu dela ter starejše opolnomoči za aktivno sodelovanje
vdružbitudi poupokojitvi.
Do leta 2050 naj bi kar 50 vseh zaposlenih potrebovalo izpopolnjeva-
nje zaradi uporabe novih tehnologij pri svojem delu, zato moramo zaposlene
opolnomočiti s priložnostmi za razvoj novih veščin. S tem bomo ustvarili bolj
vključujočo ekonomijo in družbo znanja, kjer ni nihče izpuščen (Li idr., 2023,
str. 1697). Nove tehnologije, še posebej UI, pomembno zaznamujejo starejše
zaposlene, ki imajo v primerjavi z mlajšimi sodelavci običajno manj razvite di-
gitalne kompetence (Falck idr., 2022). Sočasno imajo starejši bogate izkušnje,
zato si morajo organizacije prizadevati za opolnomočenje starejše delovne
sile (Tiku, 2023; Chetty, 2023).
Trg dela se je v preteklih letih korenito spremenil zaradi razvoja UI in stara-
joče se delovne sile (Low idr., 2025). V tem kontekstu VŽU zaposlenim omo-
goča nadgraditev in pridobitev novih veščin. Vendar je pri starejših moč opa-
ziti nizko udeležbo v tovrstnih programih. Izpostaviti je treba, da je uspeš-
nost vključitve starejših zaposlenih v usposabljanje tesno povezana z izbiro
ustreznega formata izobraževanja in prilagoditvijo procesa njihovim željam
(Zwick, 2015, str. 146). Organizacije morajo spodbujati kulturo VŽU, ki pripo-
more k razvoju in nadgradnji veščin na hitro spreminjajočem se trgu dela
(Tiku, 2023; Li idr., 2023; Vuorenkoski idr., 2018; Pradhan in Saxena, 2023).

Spremembe na trgu dela zaradi UI in strategije za premoščanje izzivov
Ključni napredek v tehnološkem razvoju predstavlja UI, ki jo običajno razu-
memo kot algoritme,ki so sposobni opravljati nalogeali izvajati proceseskle-
panja, značilne za človeško inteligenco (Bruun in Duka, 2018, str. 1). Poleg
tega omogoča avtomatizacijo ponavljajočih se procesov, s čimer se zaposleni
lahko osredotočijo na naloge, ki zahtevajo človeško pozornost in razumeva-
nje (Hizir, 2022, str. 7).
Pri preučevanju vpliva UI na trg dela se pogosto izpostavlja vprašanje o za-
menjavi delovne sile z UI, kar sproža zaskrbljenost glede brezposelnosti. Raz-
iskovalca Bruun in Duka (2018, str. 3) sta poskušala odkriti, kako bo razvoj UI
vplival na zaposlovanje do leta 2038, pri čemer sta predpostavila tri verjetne
scenarije:

– pat: revolucija UI bo veliko manjša od pričakovane in ne bo spreminjala
narave dela, zaposlovanje l. 2038 bo videti enako;
– šah: gospodarstvo se bo UI prilagodilo in ustvarilo nova delovna mesta,
na začetku bo na trgu dela kaos, čemur bo sledila stabilnost;

230