Page 110 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Samo Fošnarič in Kosta Dolenc

in nepravilno dvigovanje namreč lahko povzročijo resne obremenitve hrbte-
nice otrok, kar lahko vodi do različnih težav s hrbtom, ki se lahko razvijejo že
v mladosti (Hadžiomerović idr., 2018; Rai in Agarawal, 2013). Raziskave in stro-
kovnapriporočilajasnonakazujejo,dabitežašolsketorbenesmelapresegati
10–15 telesne mase učenca (Bhat idr., 2018; Dockrell idr., 2013; Fošnarič in
Delčnjak Smrečnik, 2009). To pomeni, da je ključno, da starši in učitelji skrbno
spremljajo težo torb in učnih potrebščin, ki jih otroci prenašajo vsak dan.

Razsvetljava in okoljski pogoji v učilnici
Osvetlitev učilnice ima velik vpliv na udobje in zbranost učencev. Naravna
dnevna svetloba je najboljša za dobro počutje in koncentracijo; raziskave ka-
žejo, da lahko ustrezna količina dnevne svetlobe izboljša akademske dosežke
(Sansal, 2012; Baloch idr., 2021). V obsežni evropski raziskavi (SINPHONIE) so
ugotovili, da dejavniki dnevne svetlobe v razredih pomembno vplivajo na
uspešnost učencev pri kognitivnih testih (Baloch idr., 2021). Po drugi strani
lahko premočna neposredna sončna svetloba moti pouk zaradi bleščanja in
vročine, kar se odraža v slabši zmožnosti branja z napisane table ali zaslona
(Winterbottom in Wilkins, 2009). Optimalno je imeti velika okna z naravno
svetlobo, obenem pa možnost zatemnitve (npr. senčila, zavese) za prepre-
čevanje bleščanja ob sončnih dnevih. Cilj je doseči enakomerno osvetlitev
brez ostrih kontrastov; priporočena osvetljenost za učilnice je okoli 300–500
luksov na delovni površini (Legg, 2007).
Kadar naravna svetloba ni zadostna, morajo umetna svetila zagotoviti do-
volj svetlo in neutrudljivo svetlobo. Najboljše so posredne ali difuzne luči, ki
posnemajo dnevno svetlobo in ne povzročajo odsevov na tablah ali zaslo-
nih. Nekatere sodobne učilnice uporabljajo tudi dinamično razsvetljavo, ki
prilagaja barvno temperaturo in jakost luči glede na aktivnost (npr. bolj belo,
stimulativno svetlobo za preizkuse znanja, toplejšo in mehkejšo za branje ali
sproščene aktivnosti).Ustrezna osvetlitev pozitivno vpliva na razpoloženje in
budnost učencev skozi dan (Bellia idr., 2013).
Poleg svetlobe spadajo k ergonomskim okoljskim dejavnikom še hrup,
temperatura in kakovost zraka. Prekomeren hrup (npr. stalna glasnost nad
65 dB) v razredu zmanjšuje zbranost in lahko poviša stres učencev, zato naj
imajo učilnice dobro zvočno izolacijo in akustične obloge (Sarlati idr., 2014).
Jasno govorjenje in slišnost učitelja sta ključna za učinkovito učenje – razis-
kave pretiran šum v učilnici povezujejo z oslabljenim razumevanjem ter s
kratkoročnim spominom pri učencih (Diaco, 2014; Naserpour idr., 2014). Opti-
malna temperatura naj bo med 20 in 22 °C, z rednim prezračevanjem, saj svež
zrak in primerna toplota vplivata na kognitivne sposobnosti (Gaoua, 2011).

110