Page 114 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 114

Samo Fošnarič in Kosta Dolenc


                  nje aktivnosti: npr., del ure učenci poslušajo razlago sede, nato gredo k tabli
                  reševat nalogo stoje, zatem izvajajo skupinsko delo, morda sede na tleh (če
                  prostor to omogoča), kasneje predstavijo rezultate spet stoje pred razredom.
                  Ta raznovrstnost gibanja med pedagoškimi dejavnostmi preprečuje statično
                  obremenitev posameznih delov telesa. V veliko pomoč so fleksibilno urejene
                  učilnice – prostori, opremljeni z različnimi možnostmi sedenja in dela (nizke
                  mizice,talneblazine,stoječemize,kotičkiznaslanjači).Vtakihučilnicahlahko
                  učenci glede na nalogo izberejo ergonomsko ustrezen položaj: npr., branje
                  lahko poteka na mehkih stolih, pisanje naloge za klasično mizo, skupinsko
                  razpravljanje stoje ob visokem pultu. Raziskave kažejo, da takšna prilagodlji-
                  vost učnega okolja pozitivno vpliva na motivacijo in sodelovanje učencev, saj
                  se ti počutijo avtonomnejše in jim je fizično udobno (Neill in Etheridge, 2008;
                  Barrett idr., 2015).
                    Pomemben korak integracije je tudi uvedba šolskih pravil in rutin, poveza-
                  nih z ergonomijo. Šola lahko v svoj hišni red vključi smernice, kot so: »Učenci
                  naj med odmori pospravijo stole na mize« (s čimer spodbudimo vstajanje in
                  olajšamo čiščenje); »V vsakem razredu naj bo plakat z vajami za raztezanje
                  – učenci in učitelji jih izvajajo vsaj enkrat dnevno«; »Šolske torbe naj bodo
                  med poukom odložene na zato določenem mestu (v omarici ali ob klopi), ne
                  na prehodih«. Takšne rutine in pravila privzgajajo kulturo ergonomije.
                    Uvajanje ergonomskih ukrepov v šolah je timsko delo, pri katerem imajo
                  učitelji, šolsko vodstvo in strokovnjaki za ergonomijo vsak svojo ključno
                  vlogo – opisujemo jih v nadaljevanju.

                     – Opazovanje in prilagajanje: Učitelj pozorno spremlja držo in vedenje
                       učencev med delom. Če opazi, da se učenec pogosto preseda, drži roko
                       na križu ali si morda med branjem podpira glavo z roko, je to lahko znak
                       nelagodja. Takoj lahko ukrepa – recimo omogoči kratko razgibavanje
                       ali učencu svetuje, kako naj popravi položaj.
                     – Izobraževalna vloga: Dober učitelj učencem razloži, zakaj uvajajo do-
                       ločene spremembe. Npr., ob uvedbi novih ergonomskih stolov bo
                       z učenci predebatiral, zakaj je pravilna drža pomembna za njihovo
                       zdravje, ter jih naučil pravilno nastaviti stol.
                     – Ustvarjanje spodbudnega vzdušja: Pomembno je, da učenci ergonom-
                       skih ukrepov ne doživljajo kot prisilo ali »teženje«, temveč kot nekaj
                       pozitivnega. Učitelj lahko skozi igro ali pohvalo motivira učence. Npr.
                       uvede »ergonomski izziv meseca«: katera skupina učencev se bo naj-
                       bolj držala načel zdrave drže in rednega gibanja med poukom – zma-
                       govalce pohvali ali simbolno nagradi.


                  114
   109   110   111   112   113   114   115   116   117   118   119