Page 33 - Trženje

Opredelitev temeljnih tržnih konceptov 2.1
pač pa tudi kot družbeno menjavo, saj mora vsak posameznik in vsaka
družbena entiteta – od družine, prijateljske skupine, podjetja do naro-
da – vstopati v proces menjave z drugimi. Nastopa lahko v najrazličnej-
ših vlogah, kot ponudnik menjave, kot spremljevalec pogojev menjave
ali kot tisti, ki menjavo onemogoči (Bagozzi, 1986, str. 5).
Večina menjav se izvrši na trgu. Opredelitev trga se razlikuje glede
na zorni kot opazovanj – z vidika ekonomistov na eni strani in tržnikov
na drugi. Z vidika ekonomista trg opredelimo kot zbir porabnikov
(povpraševalcev) in prodajalcev (ponudnikov), ki trgujejo z določeni
m izdelkom. Z vidika tržnika trg sestavljajo vsi potencialni porabniki,
ki imajo skupno potrebo oz. željo in hkrati denar ter so pripravljeni
menjavo izpeljati. V trženjskem smislu je trg opredeljen ožje, z vidi-
ka porabnikov oz. povpraševalcev, medtem ko ponudniki oz. proda-
jalci v tem pogledu tvorijo panogo. Na trgu se oblikuje tržna cena kot
kompromis med nasprotujočimi si interesi tržnih subjektov. Obe tržni
stra ni se prilagajata druga drugi, pri čemer je povpraševanje praviloma
mnogo prožnejše in fleksibilnejše. Nasprotno pa ponudba potrebuje
več časa, da se prilagodi kateri koli spremembi povpraševanja.
V splošnem razlikujemo dve skupini porabnikov:

• končne porabnike – v tem primeru govorimo o trženju končnim po­
rabnikom (angl. Business to Consumer – B2C); za tovrstno trženje
je značilno, da ponudniki izdelkov le-te ponujajo končnim porab-
nikom;
• medpodjetniške porabnike – v tem primeru govorimo o medpodjet­
niškem trženju (angl. Business to Business – B2B); za tovrstno trže-
nje je značilno, da ponudniki izdelkov le-te ponujajo podjetjem,
ki kupujejo z namenom, da jih kasneje prodajo končnim porab-
nikom.

Poleg dveh omenjenih glavnih skupin obstaja še tretja velika skupi-
na, ki je sicer omenjana manj pogosto, vendar precej pomembna za vse
deležnike trženja. Vključuje povezave med državnimi organi in pre-
bivalci, podjetji in zaposlenimi v državni upravi ter med neprofitnimi
organizacijami, in sicer sem sodijo:

• G2C (iz angl. Government to Citizens) – gre za poslovanje med dr-
žavnimi organi in prebivalci; to je tudi sicer najpogostejša oblika
uporabe javnih storitev za prebivalstvo;

33