Page 60 - Laški smilj

Dunja Bandelj in Matjaž Hladnik

Izsečke se pripravi v sterilnih pogojih, v brezprašni komori, ter se jih na-
mesti v pripravljeno sterilno gojišče. Gojišče poleg drugih komponent
vsebuje makro- in mikrohranila, vitamine in hormone oz. rastne regu-
latorje, ki v fazi vzpostavitve tkivne kulture in razmnoževanja uravnava-
jo rast poganjkov, v kasnejši fazi (faza koreninjenja) pa razvoj korenin.
Pos kusi mikropropagacije so pokazali, da sta za laški smilj primerna oba
medija, MS (Murashige in Skoog) in DKW (Driver in Kuniyuki), ki so jima
dodali različne citokinine v koncentraciji 5 μM (benzilaminopurin (BAP),
kinetin ali zeatin), 0,005 μM avksina indol-3-maslene kisline (IBA), 30 g/L
saharoze in 6,5 g/L agarja. Najvišji delež rastlin sta Nataliya Dimitrova in
Lilyana Nacheva (2018) dobili z medijem DKW ob dodatku 5 μM kineti-
na. Koreninjenje je potekalo v gojišču MS s polovično količino makroele-
mentov in z dodanim avksinom, ki je bil tokrat v višji koncentraciji v pri-
merjavi s predhodnim gojiščem (0,1 mg/L ali 0,2 mg/L), in sicer IBA ali
naftalenocetno kislino (angl. Naphthaleneacetic acid – NAA). Visok delež
koreninjenja so dosegli na vseh testiranih medijih. Skoraj 100-odstotno
koreninjenje so zabeležili pri kontrolnem gojišču brez dodanega rastne-
ga regulatorja, vendar pa je dodatek IBA ali NAA pripomogel k večjemu
številu korenin pri posamezni rastlini (razen v primeru gojišča z 0,2 mg/L
NAA, pri katerem je bilo število korenin manjše v primerjavi s kontrolo)
ter k višjim rastlinam (Dimitrova in Nacheva 2018). Rastlinski material,
poganjke in ukoreninjene rastline se goji v rastni komori, kjer je možna
regulacija dolžine osvetlitve (fotoperioda), temperature, valovne dolžine
in intenzitete svetlobe. Po štirih tednih poganjki običajno dosežejo dolži-
no 3–4 cm in razvijejo pet do šest kolenc. Ko rastline razvijejo koreninski
sistem, se jih posadi v lončke s substratom in sledi faza aklimatizacije v
rastlinjaku (Perrini idr. 2009).
Različne načine razmnoževanja laškega smilja so preučevali tudi Asya
Kozhuharova idr. (2019), ki so za gojenje in vitro kot začetni material upo-
rabili semena in vršičke poganjkov ter potaknjence za hidroponsko raz-
množevanje. V začetni fazi, po nanosu semen in izsečkov na gojišče, so
ugotovili visoko stopnjo kontaminacije z mikroorganizmi, saj je preživelo
le 55,8 % semen in večina izsečkov je propadla zaradi nekroz ali priso-
tnosti gliv. Kaljivost semen so spodbudili z dodatkom giberelinske kisline
(GA3) (0,1 %) in tako dosegli 24,4-odstotno kaljivost, medtem ko so kul-
turo vršičkov poganjkov brez okužb z glivami pridobili na gojišču z do-
danim antibiotikom. Na sistemu hidroponike pa se je ukoreninilo 77,8 %
potaknjencev. Oba postopka, in vitro in hidroponski, sta se pokazala kot
učinkovita ter omogočila razmnožitev rastlinic v obdobju šestih mesecev.
60