Page 62 - Laški smilj

Dunja Bandelj in Matjaž Hladnik

oranje in rahljanje talne grude spomladi ali jeseni pred sajenjem. Nujno
je opraviti tudi analize tal, da se pridobi podatke o vsebnosti makro- in
mikrohranil. Na osnovi kemijske analize kmetijski svetovalci pripravijo
gnojilni načrt, po katerem se tla založno gnoji pred globokim oranjem.
Zelišča se gojijo po ekološki shemi, zato je treba upoštevati smernice za
ekološko gnojenje. Priporočljivo je tudi, da so tla predhodno obogatena
z organsko snovjo, kar se lahko doseže s predhodnim gojenjem predpo-
sevka ali podorin.
Laški smilj se običajno sadi spomladi (marec, april) ali jeseni (septem-
ber, oktober). Na manjših površinah, kjer se bo laški smilj gojil za hobi
in lastne potrebe, lahko sajenje poteka ročno. Na večjih površinah pa bo
sajenje lažje s pomočjo strojev. Pri določanju razdalje med vrstami se
upošteva tudi delovno širino strojev za obdelavo tal, ki so na razpolago.
Na manjših površinah, kjer bo prevladovala ročna obdelava, se lahko sadi
gosteje. Kljub temu da so priporočene razdalje med vrstami in v vrsti 0,7
m x 0,4 m (35.000 sadik/ha) ali 0,6 m x 0,3 m (55.000 sadik/ha) (Pohajda
idr. 2015), pa so izkušnje UP FAMNIT pokazale, da se v treh letih rastline
tako razrastejo, da je prehod med njimi med žetvijo otežen. Zato se tudi
na manjših površinah priporoča razdaljo vsaj 0,7 m x 0,5 m (pribl. 28.000
2
2
rastlin/ha, 0,35 m /rastlino, pribl. 3 rastline/1 m ). V večjih, plantažnih
nasadih priporočajo razdalji 0,9 m x 0,4 m in 0,8 m x 0,4 m (Čagalj idr.
2019). Za večje nasade nad 1 ha na UP FAMNIT priporočamo razdaljo
2
vsaj 1,0 m x 0,5 (pribl. 20.000 rastlin/ha, 0,5 m /rastlino, 2 rastlini/1 m ).
2
Glede na izkušnje večjega pridelovalca laškega smilja v dolini reke Dra-
gonje se je za primerno gostoto sajenja izkazala razdalja 1,6 m x 0,8 m
(1,28 m /rastlino, 7.800 rastlin/ha).
2
Sajenje spomladi bo pri mladih rastlinah zahtevalo nekoliko več pozor-
nosti glede razpoložljivosti vode, saj so padavine v rastni dobi oz. poleti
nepredvidljive in jih običajno primanjkuje, zato je suša zelo pogost pojav.
V tem primeru se v prvem letu po sajenju priporoča občasno zalivanje.
V jesenskem obdobju so padavine pogostejše, čeprav je lahko tudi jeseni
prisotna suša, kar je posledica globalnih podnebnih sprememb in spre-
menjenega padavinskega režima. V vsakem primeru je treba biti pozo-
ren, da imajo mlade rastline na začetku dovolj vode za nemoten razvoj in
dobro ukoreninjenje na polju. Ker je laški smilj dobro prilagojen na arid-
na območja, kasnejše dodajanje vode ni potrebno, s čimer prispevamo
tudi k ohranjanju dragocenega naravnega vira – vode.

62