Page 58 - Laški smilj

Dunja Bandelj in Matjaž Hladnik

pridelavo v Sloveniji, zato se tak način vnosa v državo odsvetuje. Nepo-
znavalci fitopatologije in entomologije običajno niso pozorni na znake
okužb, po drugi strani pa rastline, ki se jih prenaša, morda ne kažejo
znamenj okužb in se le-te pokažejo šele kasneje v pridelavi. Zato je zelo
pomembno, da rastline pregleda fitopatolog. Fitosanitarno spričevalo
se dosledno zahteva za rastline, ki izhajajo iz držav izven EU (Finančna
uprava Republike Slovenije 2022), pri prenosu znotraj EU pa le za tiste
rastlinske vrste, kjer je visoko tveganje v zvezi z določenimi škodljivimi
organizmi. Tak primer je bakterija Xylella fastidiosa, ki povzroča propad
številnih rastlin, med njimi citrusov, oljk (bakterijski ožig oljk) in trte, zato
so te rastline pri prenosu znotraj EU ustrezno pregledane in spremljane.
Gostiteljske rastline te bakterije pa so številne aromatične rastline, med
njimi tudi laški smilj, zato je vsakršno nekontrolirano vnašanje v državo
zelo tvegano. Do leta 2010 se je bakterija pojavljala samo v severni in juž-
ni Ameriki, v Aziji (Tajvan) so jo odkrili leta 2013, na sredozemskih vrstah
in v urbanem okolju pa so jo v Evropi odkrili v Španiji, Italiji, Franciji in
na Portugalskem (EPPO Global Database: https://gd.eppo.int/). S tega
vidika je torej zelo pomembno, da se rastlinskega materiala ne prenaša
z okuženih območij (Bandelj idr. 2024). V primeru prenosa rastlinskega
materiala znotraj EU za potrebe trgovanja pa je treba upoštevati pred-
pise, določene z zakonodajo EU, pri čemer mora biti rastlinski material
opremljen z rastlinskim potnim listom.

Načini razmnoževanja laškega smilja
Generativno razmnoževanje
Seme laškega smilja je zelo drobno, podolgovate oblike in črne barve. V
enem gramu je običajno od 3.300 do 3.700 semen (Pohajda idr. 2015).
Po izkušnjah UP FAMNIT je kaljivost kupljenega semena približno
50-odstot na, podatki o kaljivosti semena iz narave pa niso razpoložljivi.
Rastline, ki so razmnožene s semenom, razvijejo generativni koreninski
sistem, ki ga tvorijo glavna in stranske korenine. Običajno so rastline od-
pornejše na sušo, saj koreninski sistem prodira globlje v talni profil. Pri
2
vzgoji sadik iz semen se seme poseje v kakovosten substrat, za 1 m za-
dostuje 0,5 g semena. Tako se pridobi od 300 do 400 sadik, ki so po treh
mesecih primerne za saditev na prostem (Pohajda idr. 2015). Pri razmno-
ževanju laškega smilja s semenom se pričakuje izjemno heterogenost in
raznolikost rastlin. Vzrok sta navzkrižna oprašitev in oplodnja ter posle-
dično edinstvena garnitura genov v vsaki posamezni rastlini (Bandelj idr.
2020). Rastline, vzgojene iz semena, bodo v nasadu neizenačene, kar ima

58