Page 57 - Laški smilj

Pridelava laškega smilja

material zagotovimo sami z nabiranjem semen ali rezanjem potaknjen-
cev v naravi. Koraki preizkušanja potenciala rastlin v introdukcijskem na-
sadu so prikazani na sliki 5.
Razmnoževanje laškega smilja lahko poteka generativno s semeni ali ve-
getativno s potaknjenci. Mnogi zeliščarji se poslužujejo nabiranja semen
in poganjkov za potaknjence v naravi ter domače vzgoje sadik. V Sloveniji
smo dolžni za odvzem iz narave pridobiti dovoljenje v primeru, ko gre za
ogrožene prostoživeče rastlinske vrste, ki so zavarovane z Uredbo o za-
varovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (2004). Sestavni del uredbe je
tudi priloga, v kateri so določene vse ogrožene in mednarodno varovane
rastlinske vrste, vendar laški smilj ni uvrščen na seznam zavarovanih ra-
stlinskih vrst na območju Slovenije, kar je pričakovano, saj pri nas trenut-
no ni evidentiranih populacij ali naravnih rastišč laškega smilja. Slednje
pomeni, da v naravi ni možno pridobiti razmnoževalnega materiala.
V primeru nabiranja sadilnega materiala v naravi v drugi državi je tre-
ba upoštevati nacionalno in mednarodno zakonodajo oz. uredbe, ki
urejajo dostop do genskih virov. Evropska unija se je pravno zavezala k
Nagojskemu protokolu h Konvenciji o biološki raznovrstnosti, ki ureja
pošteno in pravično delitev uporabe genskih virov. Konvencija o biolo-
ški raznovrstnosti priznava suverene pravice držav do njihovih naravnih
virov. Pogodbenice protokola so pristojne za odločanje o tem, ali želijo
urediti dostop do svojih genskih virov in določiti pogoje za delitev koristi,
ki izhajajo iz uporabe genskih virov (»Dostop do genskih virov in delitev
koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe (Nagojski protokol)« 2020).
Na Hrvaškem je laški smilj uvrščen na listo zaščitenih rastlin (Pravilnik o
proglašavanju divljih svojti zaštićenim i strogo zaštićenim 2009, Priloga
III), zato je za njegovo nabiranje za namene destilacije ali trženja potreb-
no dovoljenje, ki ga izda Ministrstvo za varstvo okolja in narave. Dovo-
ljenje lahko izdajo samo za lokacije, kjer rastline niso ogrožene (Pohajda
idr. 2015), in prav tako natančno definirajo količino rastlinskega materi-
ala, ki se ga lahko nabere. V primeru, če se odloči za pridobitev razmno-
ževalnega materiala v drugi državi, je treba glede tam veljavne zakono-
daje in regulativnih zahtev o dostopu ter delitvi koristi od rabe genskih
virov kontaktirati tamkajšnjo nacionalno kontaktno točko za izvajanje
Nagojskega protokola. Glede na zahtevno regulacijo prenosa sadilnega
materiala med državami se svetuje, da se sadilni material zagotovi pri
uradnih slovenskih dobaviteljih.
Pri nenadzorovanem prenosu rastlin iz druge države se je treba zavedati
tveganj vnosa rastlinskih patogenov, ki lahko ogrozijo celotno rastlinsko

57