Page 55 - Laški smilj
P. 55
Pridelava laškega smilja
smilja, ki rastejo na onesnaženih tleh, akumulirajo bistveno več Cd, Ni, Pb
in Zn kot rastline, ki rastejo na neonesnaženih tleh, pri Cu pa niso odkrili
bistvenih razlik. Rastline so zaradi povišanih koncentracij težkih kovin za
ekstrakcijo neprimerne, lahko pa se uporabijo za fitoremediacijo, saj so
večinoma tolerantne, predvsem za Cd, Pb in Zn (Greggio idr. 2022).
Razmnoževanje in priprava sadilnega materiala
Za vzpostavitev nasada je treba izbrati sadilni material s preverjeno tak-
sonomsko identiteto in zdravstvenim stanjem ter z ustreznimi kemijski-
mi karakteristikami glede na cilj gojenja. Pri taksonomski klasifikaciji
moramo biti pozorni na informacijo o vrsti in podvrsti. Od ponudnika
zahtevamo informacije o izvoru in o njegovi sledljivosti, še posebej v
primeru, če nismo usposobljeni za morfološko ločevanje podvrst ali vrst
(Bandelj idr. 2020).
Na trgu je veliko ponudnikov sadik in semen in v praksi so se že pojavi-
li primeri, ko kljub deklaraciji o vrsti, potrjeni s strani certifikacijskega
organa, taksonomska identiteta ni bila pravilna. Pojav smo zaznali tudi
na UP FAMNIT, ko smo kupili certificirano seme vrste H. italicum, v na-
sadu pa opazili odstopanja v morfologiji in vsebnosti eteričnega olja. Z
genetskim profiliranjem DNA smo ugotovili, da gre za popolnoma dru-
go vrsto (Helichrysum litoreum) (Baruca Arbeiter idr. 2021; Hladnik idr.
2023), ki zaradi izjemno nizke vsebnosti eteričnega olja in drugačnega
vonja ni ustrezala namenu pridobivanja eteričnega olja. V fazi razvoja sa-
dik iz semen in sajenja mladih rastlin ni bila možna identifikacija vrste,
saj rastline še niso bile dokončno morfološko razvite. V takih primerih
lahko pride do ogromne gospodarske škode s finančnimi posledicami,
še posebej če z napačnim sadilnim materialom zasadimo večjo površi-
no nasada. O podobnem primeru poročajo tudi na Hrvaškem (Baruca
Arbeiter idr. 2021). Dobra praksa, ki bi jo veljalo vpeljati v drevesnice,
je kontrola identitete vrste z označevalci DNA, ki bi jo lahko opravljale
inštitucije s kompetencami in z znanjem za genetsko profiliranje rastlin.
Na podlagi izkušenj in raziskovanja genskih virov laškega smilja agro-
nomi svetujemo izbor podvrste, ki uspeva prosto v naravi geografskega
območja, kjer je nasad načrtovan. Običajno so nativni genski viri dobro
prilagojeni na ekološke razmere svojega okolja in zato se pričakuje, da
bodo uspešni tudi v pridelavi. Če se nasad načrtuje v Sloveniji, je zaradi
geografske bližine in podobnosti podnebnih razmer najbolje pridobiti
rastline, ki izvirajo iz severovzhodne obale Jadranskega morja oz. istrske-
ga polotoka ali severnega Jadrana. Na trgu so zaradi prostega trgovanja
55

