Page 63 - Laški smilj

Pridelava laškega smilja

Redna obdelava tal v nasadu je pomembna in upravljanje s pleveli pred-
stavlja največji izziv. Pridelki zelišč in aromatičnih rastlin se lahko zaradi
plevelov drastično zmanjšajo. Pleveli z gojenimi rastlinami tekmujejo,
jim odvzemajo vodo, hranila, svetlobo in življenjski prostor. Ob neopti-
malnem upravljanju plevelov lahko pride do manjših pridelkov in več-
jega pojava bolezni ter škodljivcev, saj so pleveli gostiteljske rastline za
številne rastlinske patogene. Pleveli zmanjšujejo zeleno maso, vplivajo
pa tudi na vsebnost eteričnega olja (Pala in Mennan 2022). Njihova pri-
sotnost v požetem materialu lahko pridelek zelišč kontaminira. Primesi
niso zaželene, ker lahko prisotnost posebnih presnovkov vpliva na kemij-
sko sestavo ali kakovost pridelka. Čeprav je bilo opravljenih nekaj pos-
kusov zatiranja plevelov s kemični sredstvi pri zeliščih, pa je zanimanje
za ta pristop majhno, saj se spodbuja ekološko pridelavo in metode, kjer
je uporaba kemičnih snovi prepovedana (Council Regulation (EEC) No
2092/91 1991 in Council Regulation (EEC) No 2078/92 1992). Ker običaj-
ne prakse za zmanjševanje populacije plevelov ne zadostujejo, je velik
interes za razvoj učinkovitih agronomskih, bioloških ali fizikalnih metod
kot alternativo kemijskim metodam (Carrubba in Militello 2013).
Pri zatiranju plevela se najpogosteje poslužuje mehanskega pristopa, kot
so puljenje, okopavanje, košnja, mulčenje, osipavanje, rahljanje s pre-
kopalniki. Nekateri pridelovalci na manjših površinah uporabljajo tudi
prekrivne materiale, kot so zastirke, mulči, razne tkanine (juta), rastlin-
ski materiali (pokošena trava, slama, žagovina ...). Zastirke iz umetnih
mas – PVC-folije se zaradi ekoloških tveganj počasi umikajo iz pridelave,
nadomeščajo pa jih biorazgradljive folije, ki pa so povezane z večjimi fi-
nančnimi vložki. Pri tem je treba upoštevati, da s pokrivanjem površin
vplivamo na mikroklimo v nasadu, saj spremenimo vlažnost in tempera-
turo. Če se uporablja zastirke iz rastlinskih materialov, se lahko spreme-
ni tudi dostopnost hranil, razgradnja rastlinskih zastirk pa lahko zaradi
sproščanja spojin v okolje na zelišča deluje alelopatsko (Dias 1991). V
prihodnosti bo morda zaživela uporaba bioherbicidov iz rastlin, ki lahko
zaradi alelopatskih lastnosti zavirajo rast plevelov (Kostina-Bednarz idr.
2023), vendar je na tem področju potrebnih še veliko raziskav. Names-
to čiste obdelave se lahko nasad zatravi in se izvaja košnjo med vrstami,
kar bo v primeru obilnejših padavin preprečilo erozijo in zbitost tal ter
prispevalo k večji biotski raznovrstnosti rastlin in organizmov v medvrst-
nem prostoru. Kateri način zatiranja plevelov se izbere, je odvisno tudi
od površine nasada, izbranih sadilnih razdalj in razpoložljive mehaniza-
cije. Pomembno je, da se plevele kontinuirano odstranjuje.

63