Page 59 - Laški smilj

Pridelava laškega smilja

lahko določene prednosti, kot npr. možnost različne odpornosti na biot-
ske ali abiotske dejavnike. Po drugi strani pa se lahko neizenačenost kaže
v različnih kemotipih posameznih rastlin in časovno različnem nastopu
posameznih fenofaz.

Vegetativno razmnoževanje
Za pripravo večjih nasadov laškega smilja se svetuje izbiro vegetativno
razmnoženih sadik, ki omogočajo pridelavo stabilnega pridelka z ize-
načenimi kakovostnimi lastnostmi. Vegetativno razmnožene sadike se
pripravi iz poganjkov matičnih (izvornih) rastlin, ki morajo biti popolno-
ma zdrave. Potaknjence se pripravlja v zaščitenem prostoru. Za njihovo
pripravo se vzame letošnje poganjke z grmičkov, ki imajo dobro razvit in
olesenel bazalni del. Poganjke se nareže na dolžino od 4 do 6 cm. V spod-
njem delu se liste odstrani, na zgornjem pa liste pustimo. Po izkušnjah
UP FAMNIT tretiranje s hormoni za pospešitev razvoja korenin ni pot-
rebno. Pripravljene poganjke se nato potika v kakovosten substrat. Potak-
njencem je treba zagotoviti dovolj vode, visoko relativno zračno vlago in
primerno osvetlitev. Ko rastline dobro razvijejo koreninski sistem in pri-
merno odženejo, se jih presadi v lončke. Potaknjence se lahko pripravlja
v spomladanskem in jesenskem času. Celoten proces razmnoževanja v
zaščitenem prostoru poteka od štiri do pet tednov (Pohajda idr. 2015).
Na UP FAMNIT smo v letu 2024 izvedli poskus razmnoževanja sedmih
različnih genotipov – križancev laškega smilja. Iz matičnih rastlin smo
pridobili potaknjence, ki so bili brez predhodnega tretiranja s hormoni
vloženi v kakovosten substrat. Preživetje (in koreninjenje) klonov je bilo
odvisno od genotipa; najnižje ugotovljeno preživetje rastlin je znašalo le
16,7 %, najvišje pa 90,5 %.

Razmnoževanje s tkivnimi kulturami
Laški smilj se dobro odziva tudi v tkivni kulturi. V tem primeru gre za
vzgojo rastlinskega materiala in vitro, v sterilnih razmerah na definiranih
trdih ali tekočih hranilnih podlagah ali gojiščih. Zaradi dela v sterilnih
razmerah je možnost prenosa okužb s patogeni manjša v primerjavi z
drugimi načini razmnoževanja. Z mikropropagacijo, kot imenujemo hit-
ro in vitro razmnoževanje rastlin s pomočjo tehnik tkivnih kultur, lahko v
laboratoriju vzgojimo veliko število rastlin. Za izvorni material za vzpo-
stavitev tkivne kulture uporabimo apikalne (terminalne) in aksilarne (la-
teralne ali stranske) brste. Preden se poganjke razreže na izsečke (deli
poganjka z enim ali več kolenci), jih je treba najprej temeljito razkužiti.

59