Page 65 - Laški smilj

Pridelava laškega smilja

zmanjša in potrebna je nizka rez, ki bo spodbudila odganjanje iz brstov,
ki se nahajajo na olesenelih delih. Pomembno je, da se rez ne opravi
prenizko proti koreninskemu vratu, temveč nad delom, kjer se nahajajo
brsti. Svetuje se, da se pomladitveno rez opravi v zgodnjem spomladan-
skem času. Po izkušnjah UP FAMNIT ima laški smilj odlično regenera-
tivno sposobnost ter pomladitvena, močna rez zelo dobro spodbudi rast
novih poganjkov.

Varstvo laškega smilja
Podatkov s področja varstva laškega smilja je v primerjavi z drugimi kme-
tijskimi rastlinami manj. Po poročanju slovenskih pridelovalcev in iz pre-
gleda literature so bile na laškem smilju v manjšem ali večjem obsegu
opažene različne bolezni (preglednica 1) in škodljivci (preglednica 2).
Iz Bosne in Hercegovine, območja Hercegovine, kjer laški smilj uspeva
na 1.500 hektarjih (Ostojić idr. 2018), poročajo, da so se škodljivci pričeli
pojavljati sočasno s širjenjem površin (Ostojić idr. 2019). V nasadih so
opazili predvsem gosenice osatnika (Vanessa cardui (Linnaeus, 1758)),
kjer so na posamezni rastlini zabeležili tudi po več kot trideset gosenic.
Ostojić idr. (2018) navajajo, da so pomembni tudi naslednji škodljivci:
gosenice talnih ali zemeljskih sovk (Agrotis spp.), srebrnosivi rilčkar
(Phyllobius argentatus (Linnaeus, 1758)) in hrušev rjavček (Phyllobius
oblongus (Linnaeus, 1758)). Potrdili so tudi prisotnost listnih uši vrste
Macrosiphoniella helihrysi (Remaudière, 1952) (Ostojić idr. 2019). Pre-
gledne raziskave Ostojića idr. (2018) ter Pohajde idr. (2015) omenjajo
še nekatere molje, kot npr. Bucculatrix gnaphaliella (Treitschke, 1833),
Eublemma minutata (Fabricius, 1794), Pyrausta aerealis (Hübner, 1793),
Coleophora gnaphalii (Zeller, 1839), Coleophora helichrysiella (Krone,
1909) in Bucculatrix helichrysella (Constant, 1889), vendar v Bosni in
Hercegovini ter na Hrvaškem njihova prisotnost oz. škodljivost še ni bila
potrjena.
V tehnološkem listu za gojenje laškega smilja, ki so ga pripravili v Fran-
ciji na Kmetijski zbornici Okcitanija (Occitanie) in v okviru medregijske
skupine PPAM BIO1 (Plantes à parfum, aromatiques et médicinales bio-
logiques) navajajo, da laški smilj nima ekonomsko pomembnejših ško-
dljivcev (Riquet in Sauvaire 2020).

1 PPAM BIO je skupina pridelovalcev za pridelavo eteričnih, aromatičnih in zdravilnih
rastlin, pridelanih ekološko. Ustanovila jo je Nacionalna zveza za ekološko kmetij-
stvo (Féderation Nationale d‘Agriculture Biologique – FNAB), ki deluje pod okriljem
organizacije FranceAgriMer, le-ta pa pod Ministrstvom za kmetijstvo.
65