Page 54 - Laški smilj

Dunja Bandelj in Matjaž Hladnik

Slika 4
Peščeno rastišče H. itali-
cum subsp. tyrrhenicum na
jugu Korzike

pa se lahko načrtuje v karbonatnih, dobro odcednih, lahkih, peščenih,
plitkih in ilovnatih tleh. Po izkušnjah UP FAMNIT so srednje težka tla lah-
ko že mejna, saj se tako kot pri težkih tleh lahko pojavijo okužbe s talni-
mi glivami, ki največkrat vodijo v postopno propadanje rastlin. Laškega
smilja zato ne sadimo v tla, ki so slabo propustna in se v njih zadržuje
voda. V slovenskih razmerah se nasadi laškega smilja nahajajo večinoma
na lažjih in srednje težkih tleh v slovenski Istri ter na Krasu.
Kar nekaj raziskav je bilo opravljenih na področju onesnaženosti tal in
vpliva le-teh na laški smilj. V Toskani (Italija) so Bini idr. (2016) preučevali
vpliv tal, onesnaženih z nekaterimi težkimi kovinami (Cd, Co, Cr, Cu, Fe,
Mn, Ni, Pb, Zn) na rastline laškega smilja. Z mikroskopsko analizo listov
so ugotovili, da se pri rastlinah pojavijo spremembe v organizaciji celic.
Žlezni trihomi rastlin z onesnaženega območja so deformirani, saj imajo
popolnoma drugačno morfologijo. Sestavljeni so samo iz daljšega peclja,
ki ga tvorijo 3–4 celice in na vrhu katerega je ena izločalna celica. Tudi
palisadno tkivo je manj organizirano in zmanjšana je debelina listov. Bini
idr. (2016) menijo, da rastline po strukturi celic kažejo na določeno stop-
njo odpornosti, zato bi se lahko laški smilj uporabljal za projekte remedi-
acije tal. Podobno je pokazala tudi raziskava na Sardiniji. Rastline laškega

54