Page 50 - Laški smilj
P. 50

Dunja Bandelj in Matjaž Hladnik

                Padavine in vlaga
                Padavine so v sredozemskem okolju najpomembnejši omejitveni dejav-
                nik okolja v kmetijski pridelavi. Pri načrtovanju lokacije nasada je treba
                preučiti povprečno letno količino padavin, razporeditev, periodičnost,
                intenziteto, čas trajanja ter dostopnost vode rastlinam. V Sloveniji je v
                zadnjih dveh desetletjih možno zaznati spremembe v padavinskem re-
                žimu. Razporeditev padavin skozi leto ne sledi več običajnemu vzorcu
                jesensko-zimskih in spomladanskih viškov, temveč so padavine časovno
                nepredvidljive. Pogosto jih primanjkuje izven rastne dobe. Te padavine
                so za kmetijsko pridelavo pomembne, saj ustvarijo vodne rezerve v tleh
                za poletni čas, ko padavin običajno ni. Ker pa je laški smilj prilagojen na
                pomanjkanje vode, poletna suša nanj ne vpliva. Na Korziki, denimo, kjer
                obdelujejo preko 100 ha površin laškega smilja, so rastline v rastni dobi
                izpostavljene dolgemu sušnemu obdobju, vendar rastlin ne namakajo.
                Podobno velja za slovenske razmere. S tega vidika je laški smilj rastlina,
                primerna za območja, ki so izpostavljena dolgotrajni suši. Obratno pa
                območja z veliko padavin, v kombinaciji s težkimi, slabo odcednimi tle-
                mi, negativno vplivajo na rast in razvoj rastlin. V težkih in mokrih tleh
                se ustvarijo ugodne razmere za razrast talnih gliv, ki zamašijo prevodni
                sistem in uničijo rastline.
                Prilagodljivost laškega smilja na sušni stres potrjujejo tudi raziskave.
                Tonka Ninčević idr. (2021) so z analizo genetske raznolikosti in pod-
                nebnih dejavnikov na vzhodni jadranski obali ugotovili, da je imel sušni
                stres najverjetneje pomembno vlogo pri prilagajanju na okolje in obliko-
                vanju genetske raznolikosti populacij jadranskega laškega smilja. Carla
                Cesaraccio idr. (2004) so pri preučevanju vpliva suše na fenološke faze
                H. italicum ugotovili, da v neugodnih, sušnih razmerah rastlina preki-
                ne vegetativno rast. Ker je laški smilj predstavnik sušnih, polzimzelenih
                rastlin, se okolju s pomanjkanjem vode prilagaja z odpadanjem oz. s su-
                šenjem listov, s čimer zmanjšuje celotno listno površino, zato uporablja
                strategijo izogibanja (Ciccarelli idr. 2016). Laški smilj ima tudi zelo plitke
                korenine, kar mu omogoča, da prestreže zračno vlago in roso, ki nasta-
                ne na tleh ponoči in predstavlja pomemben vir vode v okoljih, kjer le-te
                primanjkuje (Antunes idr. 2018). Sušni stres v sredozemskem podnebju
                navadno spremljajo visoke temperature in višja raven sončnega sevanja,
                ki skupaj povzročajo fotoinhibicijo (zmanjšanje fotosintetske aktivno-
                sti, pri čemer rastlina ne porablja več ogljikovega dioksida, ampak za-
                radi celičnega dihanja porablja le kisik in proizvaja ogljikov dioksid) in
                fotooksidacijo (oksidacija, ki jo povzroči svetloba in vodi do nastanka

                           50
   45   46   47   48   49   50   51   52   53   54   55