Page 51 - Laški smilj

Pridelava laškega smilja

hidroperoksidov), ki prispevata k nastanku reaktivnih kisikovih spojin,
ter fotorespiracijo (svetlobno dihanje), ki ščiti fotosintetski aparat pred
fotoinhibicijo (Zhang idr. 2016). Rastline poskušajo to uravnotežiti s sin-
tezo neencimatskih in encimatskih spojin, sekundarnih presnovkov/an-
tioksidantov/osmoprotektorjev, s katerimi se inducira fiziološka in mo-
lekularna obramba (Caser idr. 2016). Spojine ščitijo celične membrane
in proteine v obdobju pomanjkanja vode ter reaktivnim kisikovim spoji-
nam preprečujejo, da bi uničile fotosistem v kloroplastih, kjer na tilako-
idnih membranah poteka fotosinteza (Bandelj in Baruca Arbeiter 2020).
Raziskav, ki bi natančeje opisale fiziološke in biokemijske odzive laškega
smilja na sušo, zaenkrat ni na voljo. So pa raziskave sorodne vrste He-
lichrysum petiolare pokazale, da močan stres zaradi pomanjkanja vode
drastično zniža suho maso nadzemnega in podzemnega dela, vsebnost
klorofila in karotenoidov, vodni potencial listov, učinkovitost rabe vode,
stopnjo transpiracije, stomatalno prevodnost, neto stopnjo fotosinteze in
antioksidativno delovanje. Zmerni sušni stres pa je povzročil le majhne
spremembe v fiziologiji. Vplival je na povečanje količine monoterpen-
skih ogljikovodikov in oksigeniranih seskviterpenov, kar Caser idr. (2016)
ocenjujejo kot pozitivno, saj te spojine bogatijo rastlinske izvlečke.
Laški smilj samoniklo v naravi uspeva v zelo suhem in tudi vlažnem oko-
lju ob morju. Relativna zračna vlaga zraka bo v agroekološkem sistemu
imela bistveno večji vpliv. Več vlage lahko pričakujemo v nasadih v pri-
obalnem pasu in v nižjih legah ter v bližini gozda. Čeprav posebnih raz-
iskav za laški smilj ni na razpolago, lahko iz izkušenj v kmetijstvu pred-
videvamo, da povečana vlaga povečuje možnost pojava glivičnih okužb,
zato za laški smilj v vsakem primeru svetujemo izbiro prevetrene lege.

Veter
Veter ni vedno prisoten ekološki dejavnik. V agroekosistemu je pomem-
ben, saj vpliva na razporeditev toplote in prispeva k regulaciji zračne
vlage. Njegov vpliv je odvisen od jakosti in časa trajanja. Na območjih
s konstantnimi vetrovi (bližina morja, gorovja) je pričakovati močnejši
vpliv. Prisotnost rahlega vetra v pridelovalnih sistemih zmanjšuje vlago
in tako preprečuje širjenje patogenih gliv. Prav tako veter v nasadu zni-
žuje temperaturo in blaži vpliv močnega sončnega sevanja. Pri rastlinah
ima vpliv na dinamiko odpiranja in zapiranja listnih rež pri transpiraciji.
Posledično določa status vode v rastlini, večje izgube nastajajo pri hitro-
sti vetra nad 10 km/h. Rastlina izgubo kompenzira z vlekom vode iz tal
in s premeščanjem vode iz koreninskega sistema v liste. Pretirana izguba
51