Page 49 - Laški smilj

Pridelava laškega smilja

Temperatura
Temperatura neposredno vpliva na rast in razvoj rastlin. Rastline imajo
omejitve, zato so razvile različne tolerance na ekstremno nizke ali visoke
temperature. Pri izbiri lokacije je treba preučiti povprečne dnevne tem-
perature, razlike v temperaturi med dnevom in nočjo ter letnimi časi.
Pomembno je pridobiti tudi podatek o pogostosti ekstremno visokih ali
nizkih temperatur. Na temperaturo, vlažnost zraka in prisotnost vetrov
vplivata tudi topografija ter bližina vodnih površin, gozda ali urbanega
naselja. Učinki visokih temperatur na rastline so rezultat kompleksne in-
terakcije procesov v rastlini. Rastline izgubljajo vodo, poveča se propust-
nost membran, pojavijo se motnje v transportu, zaradi inaktivacije enci-
mov in drugih pomembnih beljakovin se zmanjša presnovna aktivnost,
hkrati pa se lahko tvorijo presnovki, s katerimi rastlina poskuša kljubovati
stresu. Ta proces je za rastlino energetsko potraten. Če dihanje rastline
preseže aktivnost fotosinteze, se rast ustavi. Vztrajanje previsokih tempe-
ratur lahko vodi v celično smrt, ki jo na rastlini opazimo v obliki kloroz in
ožigov (Bandelj in Baruca Arbeiter 2020). V večini primerov je funkcija
listov oslabljena pri temperaturi 42 °C, letalne temperature pa so med 50
in 60 °C. Rastline so za presežek temperatur razvile številne prilagoditve,
kot so manjši, svetlejši, beli do sivi listi, ki odbijejo svetlobo in absorbirajo
manj toplote, dlakavost, vertikalna orientacija listov ter obsežnejši kore-
ninski sistem, ki omogoča večjo absorpcijo vode. Tudi nizke temperature
vplivajo na rastlino. Pri padcu temperature se presnova upočasni in rastli-
na preide v mirovanje. Pri padcu temperature pod ledišče se v citoplaz-
mi celic formirajo kristali, ki poškodujejo membrane in celične organele.
Poškodbe celic in tkiv so odvisne od trajanja nizke temperature, hitrosti
ohlajanja ozračja ter spremljajočih dogodkov (Gliessman 2014).
Posebnih raziskav, ki bi poročale o idealnih temperaturah za gojenje laš-
kega smilja, ni na voljo. Laški smilj zelo dobro tolerira širok razpon tem-
peratur, saj uspeva na morski obali pa vse do 800 m (Ciccarelli idr. 2016)
oz. 1.700 m nadmorske višine (Melito idr. 2016). Uspeva tudi na obmo-
čjih s snežno odejo, kjer le-ta deluje kot toplotni izolator z vzdrževanjem
kons tantne temperature. Visoke temperature mu ne povzročajo težav,
ker je nanje prilagojen in uspeva v zelo vročih, suhih poletjih z močnim
sončnim sevanjem. Taka rastišča so značilna za peščene sipine in obalne
klife v Sredozemlju, kjer so pogoji za rast izredno ekstremni zaradi plitvih
in s hranili siromašnih tal, pomanjkanja vode, intenzivne sončne svet-
lobe, pršenja morske vode in povečane koncentracije soli ter močnega
vetra (Ciccarelli idr. 2016).
49