Page 187 - Laški smilj

Antioksidativno in protivnetno delovanje laškega smilja

predvsem dolgoživi tkivni makrofagi in monociti, ki iz krvnih žil vstopajo
v vnetišče, kjer dozorijo v makrofage. Znano je, da kronično vnetje izčr-
pava imunski sitem in povzroča poškodbe tkiv ter je značilno za vrsto
različnih bolezenskih stanj z avtoimunsko etiologijo, a je tudi sestavni del
patologij različnih kroničnih nenalezljivih bolezni (Libby 2007).
Celično in molekularno gledano je vnetje izredno kompleksen biološki
proces, ki vključuje odziv številnih encimov; izpostaviti velja fosfolipazo
A (PLA ), ki je ključen encim za sproščanje arahidonske maščobne kisli-
2 2
ne iz fosfolipidnega dvosloja, ter ciklooksigenazo-1 in -2 (COX-1 in COX-
2), 5-lipoksigenazo (5-LO) in mikrosomalno PGE -sintazo (mPGES), ki
2
sodelujejo pri sintezi prostaglandinov, tromboksanov in levkotrienov,
pomembnih mediatorjev vnetja (Kothavade idr. 2013). Dodatno pri vne-
tnem odzivu zaznamo izraženi tudi tirozin-kinazo (TK) in protein-kinazo
C (PKC) (Dias 2021). Povečano sproščanje arahidonske maščobne kisline
in tvorjenje vnetnih mediatorjev v končni fazi vodita do tvorbe ter sproš-
čanja citokinov in kemokinov iz aktiviranih celic (monocitov, makrofa-
gov in tudi limfocitov). Pri celotnem procesu ne moremo mimo jedrnega
faktorja kapa B (NFκB), ki se v celicah hitro odzove v primeru imunskih
in vnetnih reakcij ter doseže svoj učinek z izražanjem provnetnih mole-
kul (Lee in Burckart 1998). Med citokini so izrazito provnetni IL-1, TNF-
-α, IL-2, IFN-γ in IL-12. Citokina IL-1 (α in β) in TNF-α nastajata v vne-
tišču in sinergistično spodbujata vnetne procese. Prvi, bodisi sam ali pa
v kombinaciji z drugim, stimulira tudi nastajanje prostaglandina PGE , s
2
čimer znižuje prag bolečine. Učinki citokinov so pogosto pleiotropni, kar
pomeni, da imajo posamezni med njimi različne, lahko celo nasprotujo-
če si učinke. Pogosto delujejo tako, da sprožijo točno določeno zaporedje
nastajanja in izločanja ostalih citokinov, pri čemer lahko nato učinkujejo
antagonistično, aditivno ali sinergistično (Dinarello 2000).
Na podlagi epidemioloških raziskav je bilo pokazano, da lahko s pre-
hrano – tako preventivno kot tudi terapevtsko – učinkovito vplivamo na
kronično vnetje nizke stopnje. Preko številnih modelov ex vivo in in vivo
je bilo pokazano, da so prav številne fenolne spojine ene izmed glavnih
komponent prehrane s protivnetnimi lastnostmi. Določeni flavono-
idi lahko delujejo neposredno na specifične encime, ki se odzovejo na
vnet ne procese in tako znižajo vnetno stanje, ali pa delujejo posredno
preko vezave na NFκB in posledično vplivajo na spremenjeno izražanje
specifičnih genov. Za kvercetin je bilo npr. pokazano, da inhibira delova-
nje tako COX kot 5-LO in na tak način vpliva na zmanjšano produkcijo

187