Page 188 - Laški smilj

Saša Kenig in Zala Jenko Pražnikar

prostaglandinov, tromboksanov in levkotrienov; na drugi strani pa inhi-
bira tudi delovanje NFκB, kar rezultira v znižanem izražanju genov, ki so
prav tako povezani z vnetim stanjem (Krauth idr. 2023).
Ker je laški smilj bogat rezervoar bioaktivnih spojin s protivnetnim delo-
vanjem, je bilo njegovo protivnetno učinkovanje pogosto predmet števil-
nih raziskav – tako izvlečkov laškega smilja kot poparkov in tudi eterič-
nega olja.

Določanje provnetnih in protivnetnih biooznačevalcev
Pri raziskovanju protivnetnih lastnosti rastlinskih izvlečkov in eteričnih
olj se lahko poslužujemo različnih modelov in vitro in in vivo ali pa izve-
demo klinične raziskave na ljudeh. Pri modelih in vitro se v raziskavah
največkrat uporabljajo stimulirani oz. aktivirani monociti ali nevtrofilci
(predhodno izolirani iz človeške ali živalske krvi), ki jih nato izpostavimo
fenolnim spojinam ali rastlinskim izvlečkom ter merimo aktivnost posa-
meznih encimov in/ali tvorbo levkotrienov, prostaglandinov ali trombo-
ksanov. Poleg tega se v raziskavah poslužujemo tudi specifičnih celičnih
linij; kot model za primarne monocite in/ali makrofage se pogosto upo-
rablja celična linija THP-1 (Nile in Park 2013). Večkrat uporabljana je tudi
celična linija makrofagov RAW 264.7 (Ni idr. 2020). Z razvojem »omik«
lahko protivnetno delovanje na celičnih linijah raziskujemo tudi preko
analize celičnega transkriptoma, proteoma ali metaboloma. Pri tem lah-
ko uporabimo različne celične linije, pogosto se odločamo ali za celične
linije imunskega sistema ali črevesne ali kožne celične linije – celice, ki
so v največji meri v stiku z bioaktivnimi spojinami rastlinskih izvlečkov
tudi v realnem okolju.
Pri preučevanju protivnetnega delovanja specifičnih bioaktivnih spojin
ali izvlečkov se lahko raziskovalci osredotočijo le na posamezno kompo-
nento vnetja. Kot primer izpostavljamo denaturacijo beljakovin – proces,
ki pogosto spremlja vnetje. Preučevanje protektivne oz. zaščitne vloge
rastlinskih izvlečkov v primeru toplotno povzročene denaturacije albu-
mina je le eden izmed modelov, ki je bil uporabljen pri preučevanju iz-
vlečkov laškega smilja v povezavi s protivnetnim delovanjem (Bojilov idr.
2023).
Najpogosteje uporabljen model in vivo za preučevanje organskih izvleč-
kov laškega smilja in eteričnega olja je živalski model, odziven na akutno
sprožitev vnetnega procesa (Nile in Park 2013). V splošnem se za spro-
žitev vnetnega odgovora pri modelnih organizmih (miših, podganah)

188