Page 185 - Laški smilj
P. 185

Antioksidativno in protivnetno delovanje laškega smilja

            organe. Na modelu, pripravljenem iz črevesnih celic, je bilo pokazano, da
            izvleček laškega smilja ohrani antioksidativno delovanje tudi po prehodu
            čez celični monosloj (Furger idr. 2022).
            Z uporabo celičnih modelov smo ugotovili, da izvleček laškega smilja
            deluje zaščitno pred oksidativnim stresom, sproženim s tBOOH (Kram-
            berger idr. 2021). Tako kožne kot črevesne in limfocitne celice, ki so bile
            izpostavljene izvlečku smilja, so namreč po dodatku tBOOH vsebovale
            manj ROS. Delno je to mogoče pripisati povišanemu izražanju antioksi-
            dativnih encimov, saj je laški smilj v kožnih celicah povzročil povišano
            izražanje SOD, GR in CAT, pri črevesnih celicah izražanje SOD, pri lim-
            focitih pa izražanje GR in SOD (Kramberger idr. 2021). Za arzanol, ki je
            bil ena ključnih antioksidativnih spojin, izoliranih iz laškega smilja, so
            Rosa idr. (2011) pokazali, da deluje zaščitno pred z bakrovimi ioni spro-
            ženo lipidno peroksidacijo lipoproteinskih delcev nizke gostote (angl.
            low density lipoprotein – LDL), kar je pomembno, saj ravno oksidirani
            delci LDL močno pospešujejo proces ateroskleroze (Rosa idr. 2011). Ista
            spojina je preprečila tudi oksidacijo maščobnih kislin ter holesterola v
            membranah fibroblastov in črevesnih celic (Rosa idr. 2011) ter lipidno
            peroksidacijo,  določano  z  metodo  TBARS  v  kožnih  celicah  (Piras  idr.
            2024). Po izpostavitvi oligodendrocitov klorogenski kislini (La Rosa idr.
            2023) so izmerili znižane količine ROS, v jetrnih celicah pa povišano tvor-
            bo glutationa (Granado-Serramo idr. 2007). Pri primerjavi eteričnega olja
            laškega smilja z nekaterimi drugimi eteričnimi olji, in sicer iz klinčkov,
            kopaibe in zimzelene gaulterije (Cebollada idr. 2024), se je izvleček iz
            laškega smilja izkazal za najučinkovitejšega pri lovljenju radikala duši-
            kovega oksida (NO), merjenega z Griesovim reagentom. Prav tako je bila
            po izpostavitvi laškemu smilju najnižja vrednost NO-radikala izmerjena
            v celicah, pri katerih je bila proizvodnja NO sprožena z IFN-γ (Cebollada
            idr. 2024).
            Raziskav na živalskih modelih, ki bi preučevale antioksidativne učinke
            izvlečkov iz laškega smilja, ni, a nekaj uporabnih informacij lahko vseeno
            dobimo iz preučevanja posameznih bioaktivnih spojin, ki so značilne za
            laški smilj. Izražanje SOD se je npr. povišalo v nevronih pri podganah, ki
            jim je bila pet dni intraperitonealno dodajana klorogenska kislina, hkrati
            pa je bilo opaženo tako zmanjšanje koncentracije ROS kot lipidne pe-
            roksidacije (Lee idr. 2020). Povišanje koncentracij glutationa so izmerili
            pri podganah, ki so klorogensko kislino uživale teden dni (Liu idr. 2020).
            Izražanje antioksidativnih encimov CAT in SOD se je izrazito povišalo


                                                         185
   180   181   182   183   184   185   186   187   188   189   190