Page 183 - Laški smilj

Antioksidativno in protivnetno delovanje laškega smilja

Kadar nas zanima, ali rastlinski izvleček poveča zmožnost celic za spo-
padanje z oksidativnim stresom, lahko celice najprej izpostavimo iz-
branemu izvlečku, nato pa oksidativni stres umetno sprožimo z znanim
povzročiteljem nastanja ROS, npr. s terc-butil hidroperoksidom (tBOOH)
ali z vodikovim peroksidom. Za tak namen je najpogosteje uporabljena
metoda uporaba reagenta DCFH-DA (2’,7’-diklorodihidrofluorescein
diacetat). Z uporabo reagenta znotraj celic, ob oksidaciji, povzročeni z
znotrajceličnimi ROS, nastane produkt, ki močno fluorescira (Rastogi
idr. 2010), ob večji prisotnosti endogenih antioksidantov pa je izmerje-
na fluorescenca nižja. Če pričakujemo, da bo izvleček preprečeval oksi-
dativne poškodbe celičnih membran ali lipoproteinskih delcev, lahko
spremljamo obseg lipidne peroksidacije. Za merjenje uporabljamo me-
todo TBARS, pri kateri produkti lipidne peroksidacije reagirajo s tiobuti-
rično kislino (TBA) in tvorijo obarvan produkt (Schimke in Papies 1986).
V raziskavah in vivo se za določanje odziva telesa na uživanje izvlečkov
uporablja iste metode, le da se celokupen antioksidativni potencial ali
pa prisotnost posameznega encimskega ali neencimskega endogenega
antioksidanta določa v krvnem serumu preiskovancev ali živalskih mo-
delov.
Antioksidativno delovanje laškega smilja – dokazi raziskav in vitro
V znanstveni literaturi je mogoče najti številne raziskave, v katerih so pri-
merjali in vitro antioksidativni potencial na različne načine pripravljenih
izvlečkov laškega smilja. Tako so Kladar idr. (2015) ugotovili, da ima eta-
nolni izvleček višji antioksidativni potencial od eteričnega olja (Kladar
idr. 2015), dobro delovanje pa je imel tudi izvleček, pripravljen s super-
kritičnim ogljikovim dioksidom (Poli idr. 2003). Metanolni izvleček je bil
učinkovit pri preprečevanju encimske in neencimske lipidne peroksi-
dacije (Schinella idr. 2002). Izvleček, pripravljen z namakanjem sušene
rastline v vroči vodi, je imel nižji antioksidativni potencial kot etanolni
izvleček, vendar primerljiv z metanolnim izvlečkom. Če smo rastlino na-
makali v hladni vodi, se vanjo niso izlužile take spojine, ki bi delovale iz-
razito antioksidativno (Kramberger idr. 2020). Večinoma se rezultati uje-
majo z vsebnostjo fenolnih spojin – za dve ključni antioksidativni spojini
v izvlečkih laškega smilja, arzanol in klorogensko kislino, smo pokazali,
da se v vodnih izvlečkih klorogenska kislina nahaja v primerljivih kon-
centracijah kot v izvlečkih, pripravljenih z organskimi topili, medtem ko
so z arzanolom bogatejši slednji. Nasprotno imajo eterična olja šibkejše

183