Page 186 - Laški smilj

Saša Kenig in Zala Jenko Pražnikar

tudi v možganskem tkivu pri podganah, ki so štiri dni prejemale tiliro-
zid (Alkholifi idr. 2023). Pri miših s stimulirano mikoplazemsko pljučnico
je dodajanje pinocembrina z nosnimi kapljicami zmanjšalo oksidativni
stres – v pljučih sta se znižali količina NO ter aktivnost mieloperoksida-
ze in dveh označevalcev oksidativnega stresa, reduciranega glutationa in
malondialdehida, povišalo pa se je izražanje SOD. S tem so se izboljšali
tudi simptomi pljučnice (Qian in Xue 2022). Ista spojina je skoraj enake
učinke povzročila tudi v srčnem tkivu in krvnem obtoku pri podganah po
sprožitvi motenj srčnega ritma z izoproterenolom (Chen idr. 2022).

Antioksidativno delovanje – klinične raziskave
Antioksidativno delovanje laškega smilja pri ljudeh smo preučevali na
UP. Ko so preiskovanci, stari 40–65 let, z vsaj dvema komponentama pre-
snovnega sindroma, uživali skodelico vodnega izvlečka laškega smilja (1
g suhe rastline/2 dL vroče vode) zaporednih 28 dni, se je nekoliko poviša-
la sposobnost lovljenja prostih radikalov, izmerjena v njihovih krvnih se-
rumih. Ta je še narasla v 14 dneh po koncu intervencije, torej po zaključe-
nem vsakodnevnem uživanju. Ob tem se je v njihovih limfocitih izrazito
povišalo izražanje GR, nekoliko pa tudi izražanje SOD (Kenig idr. 2022).
Antioksidativno delovanje rastlinskih bioaktivnih spojin v telesu ima raz-
lične funkcionalne posledice, delujejo npr. hepatoprotektivno, nevrop-
rotektivno, predvsem pa lahko znižujejo vnetje. V raziskavah in vivo so
zato večinoma spremljane te funkcionalne spremembe, ne pa samo an-
tioksidativno delovanje; v nadaljevanju je zato podrobneje predstavljeno
protivnetno delovanje laškega smilja.
Protivnetno delovanje
Vnetje je v splošnem odziv (navadno lokalen) na poškodbo v tkivu, pri
čemer je fiziološki pomen vnetne reakcije odstranitev povzročitelja vne-
tja ter popravilo prizadetega tkivnega območja. Najprej se v odzivu na
okužbo ali poškodbo aktivira prirojena ali naravna imunost, in sicer z
akutnim vnetjem. Na mestu vnetja so prvi nevtrofilci, njim sledijo mono-
citi, ki hitro dozorijo v makrofage. Vnetne procese sprožijo različni medi-
atorji vnetja, citokini in kemokini ter tudi ROS, ki jih proizvajajo nevtro-
filci in makrofagi.
Razlikujemo akutno vnetje, ki je povsem naraven mehanizem obrambe
našega organizma, in kronično vnetje, ki se pojavi, ko so njegovi povzro-
čitelji prisotni daljši čas. Povzročitelji so lahko virusi, bakterije, alergeni
ali vztrajajoča aktivacija provnetnih molekul. Kronično vnetje vzdržujejo

186