Page 189 - Laški smilj

Antioksidativno in protivnetno delovanje laškega smilja

uporabljajo provnetni dejavniki, npr. lipopolisaharid ali formalin, upo-
rabljajo se tudi ocetna kislina in drugi sprožilci vnetja. Najbolj preučeni
modeli in vivo tako vključujejo s karagenanom povzročen plevritis pri
podganah, s histaminom induciran edem na podganjih/mišjih šapah in s
formalinom induciran edem v mišjih ušesih (Morris 2003; Sala idr. 2002;
Sala, Recio, Schinella idr. 2003; Sala, Recio, Schinella, Máñez idr. 2003).
Pri preučevanju učinkovanja izvlečkov laškega smilja ali eteričnega olja
pa nato spremljamo protivnetno delovanje ali posamezne bioaktivne
spojine ali celotnega izvlečka oz. eteričnega olja po zaužitju ali intraperi-
tonealnem vnosu. Lahko merimo velikost edema, otekline, rdečine ali pa
določamo aktivnost specifičnih encimov ali tvorbo vnetnih mediatorjev,
pri čemer vedno primerjamo netretiran živalski model s tretiranim.
Klinične raziskave, ki so preučevale protivnetno delovanje laškega smil-
ja, so se osredotočale na posameznike s presnovnim sindromom, pri ka-
terih je prisotno kronično vnetje nizke stopnje (Petelin idr. 2022), ali pa
na preiskovance z bakterijskim ali nebakterijskim vnetjem prostate (Di
Vico idr. 2020; Galeone idr. 2012). V kolikor preučujemo protivnetno de-
lovanje posameznih rastlinskih izvlečkov ali njihovih bioaktivnih spojin,
vedno iščemo posameznike s povišano ravnjo vnetnih biooznačevalcev.
Protivnetno delovanje laškega smilja – dokazi raziskav in vitro
V raziskavah in vitro so raziskovalci večinoma preučevali zgolj posamez-
ne bioaktivne spojine, izolirane iz laškega smilja, in ne celotnega izvleč-
ka. Ko govorimo o izoliranih posameznih spojinah laškega smilja, lahko
z gotovostjo trdimo, da je v organskih izvlečkih laškega smilja arzanol
glavna protivnetna spojina. Učinkuje tako, da zavira številne encime, ki
se odzivajo na vnetje, najmočneje mPGES-1 (Bauer idr. 2011). Zavira pa
tudi jedrni transkripcijski faktor NFκB, kar so raziskovalci dokazali na
stimuliranih monocitih, izoliranih iz človeške krvi (Kothavade idr. 2013;
Appendino idr. 2007). Arzanol se je poleg tega najmočneje vezal na albu-
min in zaščitil beljakovine pred samo denaturacijo, kar je tudi pomem-
ben protivnetni mehanizem (Bojilov idr. 2023). Nima pa protivnetnih
lastnosti le arzanol; aktivacijo NFκB je zaviral tudi helipiron (Appendino
idr. 2007). Druge spojine s protivnetnim delovanjem laškega smilja so še
acetofenoni in flavonoidi (pinocembrin, gnafalin). Araceli Sala, Carmen
M. Recio, Guillermo R. Schinella, Salvador Máñez idr. (2003) so pokazali,
da sta tako 4-hidroksi-3-(3-metil-2-butenil)acetofenon kot 4-hidroksi-
-3-(2-hidroksi-3-izopentenil)acetofenon sposobna zavreti tvorbo lev-
kotriena B4, medtem ko je samo prvi zaviral delovanje encima COX-1.

189