Page 93 - Struktura in delovanje finančnega sistema

Centralne banke in denarna politika 4.4
povečan na 1,85 bilijona evrov, da bi podprla gospodarstvo in
stabilizirala obvezniške trge (European Central Bank, b. l.l).
Operacije dolgoročnega refinanciranja (TLTROs) so bile
namenjene spodbujanju kreditiranja realnega gospodarstva.
Banke so lahko dostopale do posojil z ugodnimi obrestnimi
merami, kar je skupno prineslo več kot 2,2 bilijona evrov lik-
vidnosti do konca leta 2021 (Universität Leipzig, b. l.; Financial
Times, 2022). Leta 2022 je ECB lansirala Mehanizem za prepre-
čevanje širjenja obrestnih razmikov (Transmission Protection
Instrument – TPI), ki je omejil razliko v obrestnih merah med
državami evroobmočja (European Central Bank, 2022a).
Kot odziv na visoko inflacijo, ki je junija 2022 dosegla 8,6 %,
je ECB začela dvigovati obrestne mere, to pa je do konca leta
2023 depozitno obrestno mero dvignilo na 4 %, kar je zgodo-
vinsko najvišja raven. Ti ukrepi so odraz prilagodljivosti ECB
pri soočanju z gospodarskimi izzivi in ohranjanju stabilnosti
evroobmočja (Canepa in Koranyi, 2023).
Ukrepanje ECB skozi različne instrumente, kot so odkupo-
vanje obveznic, ciljno refinanciranje in prilagoditev obrestnih
mer, je odraz njene prilagodljivosti na gospodarske razmere.
Ti primeri kažejo, kako ECB s svojim delovanjem podpira sta-
bilnost cen, gospodarsko rast in finančno stabilnost v evroob-
močju.

5.1.4 Banka Slovenije
Banka Slovenije je nacionalna centralna banka Republike Slovenije
in del ESCB. Ustanovljena je bila leta 1991 in ima pomembno vlogo v
slovenskem finančnem sistemu ter v okviru delovanja evroobmočja.
Banka Slovenije opravlja številne ključne naloge, ki so pomembne za
stabilnost slovenskega finančnega sistema in prispevek k skupnim cil-
jem evroobmočja. Med njenimi nalogami so (Banka Slovenije, b. l.e):

• izvajanje denarne politike: Banka Slovenije sodeluje pri izvajanju
denarne politike, ki jo oblikuje ECB, in tako pomaga zagotavljati
stabilnost cen v Sloveniji in širše v evroobmočju;
• nadzor finančnega sistema: kot del Enotnega mehanizma nadzo-
ra (SSM) Banka Slovenije sodeluje z ECB pri nadzoru slovenskih
bank, kar zagotavlja stabilnost finančnega sistema in zaupanje
javnosti v bančni sektor;

93