Page 88 - Struktura in delovanje finančnega sistema
P. 88
5 Finančne institucije
banka (Sveriges Riksbank) in švicarska centralna banka (Swiss
National Bank), ki dajeta absolutno prednost stabilnosti cen.
Dualni model: uravnoteževanje več ciljev
V dualnem modelu ima centralna banka dva ali več formal-
no enakovrednih ciljev, ki jih mora uravnoteženo zasledovati.
Najpogosteje gre za kombinacijo stabilnosti cen in polne za-
poslenosti, pri čemer med cilji ni vnaprej določene hierarhije.
Centralna banka se mora tako odločati glede na aktualno gos-
podarsko situacijo in morebitna nasprotja med cilji. Takšna
ureditev omogoča večjo prilagodljivost denarne politike, ven-
dar prinaša tudi večjo kompleksnost pri odločanju, zlasti v
razmerah, ko se cilji med seboj izključujejo (npr. visoka infla-
cija ob visoki brezposelnosti).
Najbolj znan primer dualnega modela je FED, katere cilj je,
da mora hkrati spodbujati stabilnost cen in polno zaposle-
nost. Ta model izvajata tudi avstralska centralna banka (Re-
serve Bank of Australia) in novozelandska centralna banka
(Reserve Bank of New Zealand).
Z namenom doseganja osrednjega cilja denarne politike ECB upo-
rablja različne instrumente, ki jih delimo na standardne in nestandar-
dne, pri čemer so slednji postali pomembni v času globalne finančne
krize iz leta 2008.
Standardni instrumenti denarne politike
Standardni instrumenti denarne politike ECB vključujejo operacije od-
prtega trga, oprti ponudbi in obvezne rezerve.
Operacije odprtega trga so namenjene vzdrževanju potrebnega obse-
ga likvidnosti in usmerjanju obrestnih mer. Glede na cilje, frekvenco
in postopke jih delimo v štiri skupine (European Central Bank, b. l.k;
Rant, 2019):
• Operacije glavnega refinanciranja (angl. Main Refinancing Operati-
ons – MRO) so kreditne operacije, ki potekajo v obliki rednih te-
denskih avkcij, preko katerih Evrosistem zagotavlja kratkoročna
sredstva (z ročnostjo enega tedna) v zameno za odkup vrednost-
nih papirjev, ki jih banke zastavijo za jamstvo. Po preteku ročnosti
so banke, ki so prejele posojilo, zavezane k povratnemu odkupu
zastavljenih vrednostnih papirjev. Obrestna mera za MRO služi
kot referenčna obrestna mera denarne politike.
88

