Page 88 - Struktura in delovanje finančnega sistema
P. 88

5  Finančne institucije
                    banka (Sveriges Riksbank) in švicarska centralna banka (Swiss
                    National Bank), ki dajeta absolutno prednost stabilnosti cen.
                    Dualni model: uravnoteževanje več ciljev
                    V dualnem modelu ima centralna banka dva ali več formal-
                    no enakovrednih ciljev, ki jih mora uravnoteženo zasledovati.
                    Najpogosteje gre za kombinacijo stabilnosti cen in polne za-
                    poslenosti, pri čemer med cilji ni vnaprej določene hierarhije.
                    Centralna banka se mora tako odločati glede na aktualno gos-
                    podarsko situacijo in morebitna nasprotja med cilji. Takšna
                    ureditev omogoča večjo prilagodljivost denarne politike, ven-
                    dar prinaša tudi večjo kompleksnost pri odločanju, zlasti v
                    razmerah, ko se cilji med seboj izključujejo (npr. visoka infla-
                    cija ob visoki brezposelnosti).
                      Najbolj znan primer dualnega modela je FED, katere cilj je,
                    da mora hkrati spodbujati stabilnost cen in polno zaposle-
                    nost. Ta model izvajata tudi avstralska centralna banka (Re-
                    serve  Bank of Australia)  in novozelandska centralna banka
                    (Reserve Bank of New Zealand).

                  Z namenom doseganja osrednjega cilja denarne politike ECB upo-
                rablja različne instrumente, ki jih delimo na standardne in nestandar-
                dne, pri čemer so slednji postali pomembni v času globalne finančne
                krize iz leta 2008.

                Standardni instrumenti denarne politike
                Standardni instrumenti denarne politike ECB vključujejo operacije od-
                prtega trga, oprti ponudbi in obvezne rezerve.
                  Operacije odprtega trga so namenjene vzdrževanju potrebnega obse-
                ga likvidnosti in usmerjanju obrestnih mer. Glede na cilje, frekvenco
                in postopke jih delimo v štiri skupine (European Central Bank, b. l.k;
                Rant, 2019):

                  •  Operacije glavnega refinanciranja (angl. Main Refinancing Operati-
                    ons – MRO) so kreditne operacije, ki potekajo v obliki rednih te-
                    denskih avkcij, preko katerih Evrosistem zagotavlja kratkoročna
                    sredstva (z ročnostjo enega tedna) v zameno za odkup vrednost-
                    nih papirjev, ki jih banke zastavijo za jamstvo. Po preteku ročnosti
                    so banke, ki so prejele posojilo, zavezane k povratnemu odkupu
                    zastavljenih vrednostnih papirjev. Obrestna mera za MRO služi
                    kot referenčna obrestna mera denarne politike.


                            88
   83   84   85   86   87   88   89   90   91   92   93