Page 92 - Struktura in delovanje finančnega sistema

5 Finančne institucije
tveganjem (npr. program dokončnih denarnih transakcij (angl.
Outright Monetary Transactions – OMT)).

Dodatna instrumenta in ukrepa, ki ju uporablja ECB, sta še:

• Vnaprejšnje usmerjanje (angl. forward guidance): ECB sporoča pri-
hodnjo usmeritev denarne politike, da bi vplivala na pričakovanja
finančnih trgov in gospodarstva. To vključuje informacije o pri-
hodnjih obrestnih merah in načrtih glede likvidnostnih ukrepov
(European Central Bank, 2022b).
• Mikro- in makrobonitetni ukrepi: ukrepi, ki so usmerjeni v sta-
bilnost finančnega sistema, kot so kapitalske zahteve za banke ali
omejevanje prekomernega kreditiranja (European Central Bank,
2017).
Instrumenti denarne politike ECB so osredotočeni na uravnavanje
likvidnosti, spodbujanje gospodarske rasti in zagotavljanje cenovne
stabilnosti. Standardni instrumenti, kot so operacije odprtega trga,
obvezne rezerve in odprti ponudbi, so temeljni mehanizmi, medtem
ko nestandardni instrumenti, kot sta QE in TLTRO, igrajo ključno vlo-
go v času kriz. Skupaj ti instrumenti ECB omogočajo prilagodljivo od-
zivanje na gospodarske izzive in učinkovito delovanje v dinamičnem
finančnem okolju.

Primeri izvajanja denarne politike ECB
ECB je v zadnjih letih izvajala različne ukrepe denarne politi-
ke za ohranjanje stabilnosti cen in podporo gospodarskemu
okrevanju. Med ključnimi ukrepi je bil Program odkupovanja
vrednostnih papirjev (Asset Purchase Programmes – APPs),
uveden leta 2015, s katerim je ECB kupovala državne in zaseb-
ne obveznice v vrednosti do 80 milijard evrov mesečno, kar je
skupno doseglo več kot 3,4 bilijona evrov. Cilj programa je bil
znižanje obrestnih mer in povečanje likvidnosti na finančnih
trgih (European Central Bank, b. l.b).
Poleg tega je ECB septembra 2019 znižala depozitno obrest-
no mero na -0,50 %, da bi spodbudila posojanje in investicije.
Med pandemijo covida-19 je uvedla Pandemični program naku-
pa vrednostnih papirjev (Pandemic Emergency Purchase Pro-
gramme – PEPP) z začetnim obsegom 750 milijard evrov, kasneje

92