Page 89 - Struktura in delovanje finančnega sistema

Centralne banke in denarna politika 4.4
• Operacije dolgoročnejšega refinanciranja so dodatne kreditne ope-
racije, ponujene enkrat mesečno z daljšo ročnostjo (npr. tri mese-
ce), ki zagotavljajo likvidnost bankam za daljše časovno obdobje.
• Operacije finega uravnavanja so priložnostne operacije, namenjene
kratkoročnemu prilagajanju strukturnih likvidnostnih neravno-
težij na trgu.
• Strukturne operacije pa so ciljno usmerjeni instrumenti, katerih
namen je sprememba strukturnega položaja denarnega trga (npr.
zmanjšanje likvidnostnega presežka).

Odprti ponudbi (angl. standing facilities) sta instrumenta za za-
gotavljanje ali odvajanje likvidnosti čez noč. Banke imajo možnost,
da svoj dnevni presežek oz. primanjkljaj likvidnosti naložijo oz. si
ga izposodijo preko mejnega depozita oz. mejnega posojila. ECB do-
loča obrestno mero mejnega posojila, ki predstavlja zgornjo mejo
za obrest no mero na medbančnem trgu čez noč, in obrestno mero
mejnega depozita, ki predstavlja spodnjo mejo za obrestno mero na
medbančnem trgu čez noč in s tem deluje kot sidro za kratkoročne
obrestne mere na denarnem trgu (European Central Bank, b. l.m;
Banka Slovenije, b. l.b).
Slika 5.4 prikazuje gibanje treh ključnih obrestnih mer Evrosiste-
ma – obrestne mere za mejni depozit, glavno refinančno operacijo (MRO)
in mejno posojilo – v obdobju od januarja 1999 do maja 2025. Vidimo,
da so se vse tri obrestne mere gibale usklajeno, pri čemer se MRO kot
srednja stopnja nahaja med obrestno mero za mejni depozit (spodnja
meja) in obrestno mero za mejno posojilo (zgornja meja). Po svetovni
finančni krizi leta 2008 so vse tri mere postopno upadale in od leta
2016 do 2022 vztrajale na zgodovinsko nizkih ravneh, pri čemer je bila
depozitna mera celo negativna. V obdobju visoke inflacije, od sredine
leta 2022 naprej, je prišlo do naglega in usklajenega dviga vseh treh
obrestnih mer, kar odraža zaostritev denarne politike ECB. Od druge
polovice leta 2023 so obrestne mere znova začele padati, kar nakazuje
s5.4 morebitno preusmeritev politike ob umirjanju inflacijskih pritiskov.
ECB uporablja tudi instrument obveznih rezerv bank. Višina obveznih
rezerv, ki jih mora banka zadržati pri centralni banki, je določena glede
na strukturo njenih obveznosti do gospodinjstev, podjetij in države.
Za obveznosti z ročnostjo do dveh let velja stopnja obveznih rezerv
1 %, medtem ko za daljše ročnosti velja stopnja 0 % (European Central
Bank, b. l.j; Banka Slovenije, b. l.b).

89