Page 83 - Struktura in delovanje finančnega sistema
P. 83

Centralne banke in denarna politika  4.4

            Instrumenti denarne  Operativni cilji  Vmesni cilji  Končni cilji
                 politike
             Operacije odprtega trga  Kratkoročne obrestne   Dolgoročne obrestne mere  Stabilnost cen
             Odprti ponudbi  mere             Monetarni agregati (M1–M3)  Zaposlenost
             Obvezne rezerve  Rezerve poslovnih bank                Rast
                             Devizni tečaji                          …


            Slika 5.1  Instrumenti in cilji denarne politike
            Prirejeno po Casu idr. (2015)

                saj zasebni sektor finančne vire uporabi za nakup, zaradi česar se
                kratkoročne obrestne mere zvišajo. Če centralna banka na trgu
                kupi državne vrednostne papirje, pa to pomeni povečanje ponud-
                be denarja na trgu, kar povzroči znižanje kratkoročnih obrestnih
                mer. To vpliva na raven likvidnosti v finančnem sistemu ter na
                višino in strukturo obrestnih mer. Operacije na odprtem trgu
                so najpogosteje uporabljeno orodje denarne politike v razvitih
                državah, saj so prilagodljive po obsegu in pogostosti izvajanja,
                kar omogoča natančno usmerjanje denarne politike, hkrati pa ne
                obremenjujejo bančnega sistema.
              •  Odprti ponudbi: Z odprtima ponudbama centralna banka bankam
                omogoča, da dnevne presežke likvidnosti začasno naložijo ali pa si
                ob pomanjkanju likvidnosti sredstva čez noč izposodijo.
              •  Obvezne rezerve: Centralna banka lahko nadzoruje ponudbo de-
                narja z določanjem deleža vlog, ki jih morajo banke zadržati kot
                rezerve. Ta delež je običajno izražen v odstotkih in je znan kot
                obvezna stopnja rezerv (angl. required reserve ratio). Višja kot je
                ta stopnja, manj sredstev imajo banke na voljo za posojanje. To
                pomeni, da morajo banke omejiti kreditno dejavnost in/ali iskati
                dodatne rezerve, kar vodi v zvišanje obrestnih mer in zmanjšanje
                povpraševanja po posojilih. Nasprotno pa nižja stopnja rezerv po-
                meni večjo razpoložljivost sredstev za bančno kreditiranje. Obvez-
                ne rezerve so učinkovit instrument denarne politike, saj enotno
                vplivajo na vse banke in imajo močan učinek na ponudbo denarja.
                Vendar ta moč prinaša tudi slabosti – orodje je manj primerno za
                fine prilagoditve, saj lahko že majhne spremembe povzročijo večje
                premike v likvidnosti. Poleg tega lahko višje zahteve po rezervah
                povzročijo likvidnostne težave za banke brez presežnih rezerv,
                pogoste spremembe rezervnih zahtev pa bankam dodatno otežu-
                jejo načrtovanje likvidnosti.


                                                            83
   78   79   80   81   82   83   84   85   86   87   88