Page 83 - Struktura in delovanje finančnega sistema
P. 83
Centralne banke in denarna politika 4.4
Instrumenti denarne Operativni cilji Vmesni cilji Končni cilji
politike
Operacije odprtega trga Kratkoročne obrestne Dolgoročne obrestne mere Stabilnost cen
Odprti ponudbi mere Monetarni agregati (M1–M3) Zaposlenost
Obvezne rezerve Rezerve poslovnih bank Rast
Devizni tečaji …
Slika 5.1 Instrumenti in cilji denarne politike
Prirejeno po Casu idr. (2015)
saj zasebni sektor finančne vire uporabi za nakup, zaradi česar se
kratkoročne obrestne mere zvišajo. Če centralna banka na trgu
kupi državne vrednostne papirje, pa to pomeni povečanje ponud-
be denarja na trgu, kar povzroči znižanje kratkoročnih obrestnih
mer. To vpliva na raven likvidnosti v finančnem sistemu ter na
višino in strukturo obrestnih mer. Operacije na odprtem trgu
so najpogosteje uporabljeno orodje denarne politike v razvitih
državah, saj so prilagodljive po obsegu in pogostosti izvajanja,
kar omogoča natančno usmerjanje denarne politike, hkrati pa ne
obremenjujejo bančnega sistema.
• Odprti ponudbi: Z odprtima ponudbama centralna banka bankam
omogoča, da dnevne presežke likvidnosti začasno naložijo ali pa si
ob pomanjkanju likvidnosti sredstva čez noč izposodijo.
• Obvezne rezerve: Centralna banka lahko nadzoruje ponudbo de-
narja z določanjem deleža vlog, ki jih morajo banke zadržati kot
rezerve. Ta delež je običajno izražen v odstotkih in je znan kot
obvezna stopnja rezerv (angl. required reserve ratio). Višja kot je
ta stopnja, manj sredstev imajo banke na voljo za posojanje. To
pomeni, da morajo banke omejiti kreditno dejavnost in/ali iskati
dodatne rezerve, kar vodi v zvišanje obrestnih mer in zmanjšanje
povpraševanja po posojilih. Nasprotno pa nižja stopnja rezerv po-
meni večjo razpoložljivost sredstev za bančno kreditiranje. Obvez-
ne rezerve so učinkovit instrument denarne politike, saj enotno
vplivajo na vse banke in imajo močan učinek na ponudbo denarja.
Vendar ta moč prinaša tudi slabosti – orodje je manj primerno za
fine prilagoditve, saj lahko že majhne spremembe povzročijo večje
premike v likvidnosti. Poleg tega lahko višje zahteve po rezervah
povzročijo likvidnostne težave za banke brez presežnih rezerv,
pogoste spremembe rezervnih zahtev pa bankam dodatno otežu-
jejo načrtovanje likvidnosti.
83

