Page 36 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Andrej Flogie in Jakob Škrobar

modelov je treba upoštevati dejavnike, kot so zahteve ciljne skupine, posle-
dice za stroške, varovanje osebnih podatkov, prilagajanje, podpora, razširlji-
vost, predvsem pa pravni in etični vidiki ter povezava teh modelov z obstoje-
čimi sistemi.
Uvajanje UI v izobraževanje prinaša nova tveganja, pravne izzive, novodob-
ne pomisleke glede zasebnosti in odpira nova etična vprašanja. Z razumevan-
jem in obravnavanjem teh tveganj lahko izobraževanje izkoristi moč GUI in
hkrati ublaži morebitne pomanjkljivosti. Seveda pa je uporaba GUI v šolstvu
tesno povezana s koncepti poučevanja in generativnega učenja. Generativ-
no učenje mora biti smiselna dejavnost. Vključevati mora razumevanje učnih
gradiv, ki jih lahko zagotovi učitelj (ali tudi GUI v vlogi strokovnjaka), tako da
jih aktivno organizira in poveže z obstoječim znanjem. Generativno učenje
torej ni odvisno le od tega, kako so informacije predstavljene učencem (tj.
metode poučevanja), ampak tudi od tega, kako jih učenci poskušajo osmisliti
(tj. zasnovane učne strategije ali učne dejavnosti za spodbujanje tega smisla).
In to mora biti temelj izobraževanja z uporabo GUI ali brez nje. O tem podrob-
neje v nadaljevanju.

Učne paradigme
Učne paradigme ali teorije učenja so strukturirani okviri, ki pojasnjujejo, kako
ljudje pridobivajo, obdelujejo in uporabljajo znanje. Predstavljajo temelj za
razumevanje in razvoj pedagoških pristopov, saj ponujajo različne perspek-
tive o naravi učenja in dejavnikih, ki nanj vplivajo. Med najpomembnejšimi
in najprepoznavnejšimi učnimi paradigmami so behaviorizem, kognitivizem,
konstruktivizem, humanizem ter konektivizem (Flogie, 2016).
Vsaka izmed teh paradigem temelji na specifičnih konceptih, ki oblikujejo
njen pogled na proces učenja. V preglednici so predstavljeni osnovni pog-
ledi na filozofske koncepte in učne paradigme, ki so zaznamovale evropski
izobraževalni prostor v zadnjem obdobju in jih bomo v nadaljevanju podrob-
neje predstavili.
V nadaljevanju so podrobneje opisane značilnosti teh učnih paradigem,
skupaj z izpostavitvijo ključnih razlik, podobnosti in možnosti uporabe v pe-
dagoški praksi. Ob tem je poseben poudarek namenjen vključevanju GUI za
podporo učenju v skladu z načeli posameznih paradigem.

Behaviorizem
Behaviorizem je učna paradigma, ki s svojimi koreninami sega v drugo polo-
vico 19. stoletja. Temelji na delih Ivana Sečenova in Vladimirja Bekhtereva, ki
sta postavila temelje za razumevanje psihologije kot znanosti, osredotočene

36