Page 39 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Pedagoški temelji uporabe generativne umetne inteligence v izobraževanju

ska mreža že s svojim imenom opozarja na podobnost z možgani in velikok-
rat nevronske mreže res služijo modeliranju posameznih funkcionalnih delov
možganov (npr. vizualni korteks). Če s svojimi raziskavami ostajajo neposred-
no pri možganih in se pri tem ne spuščajo v teoretiziranje, ki bi presegalo
strukturalno modeliranje, ostajajo na področju nevroznanosti.
V psihološki in filozofski literaturi pa največkrat srečamo izraz konekcio-
nizem, ki je včasih ime za način modeliranja (ime izhaja iz angleške besede
connection – povezava), včasih pa označuje nov pristop k razlagi kognitivnih
fenomenov. Ob tem se postavlja vprašanje, v kakšnem odnosu je konekcio-
nizem do drugih takih poskusov, na eni strani do kognitivizma in klasičnih
simbolnih modelov ter na drugi do nevroznanosti.
Shematsko bi kognitivne teorije lahko razdelili takole:

Slika 1 Model kognitivne teorije

Pri oblikovanju kognitivne teorije moramo najprej zavzeti stališče do real-
nosti mentalnih stanj in procesov. Na eni strani imamo eliminativistične teori-
je, ki pravijo, da so naša psihološka stanja (prepričanja, namere ...) prazna. Eli-
minativistični materialist trdi, da raziskovanja v nevroznanosti niso pokazala
ujemanja med procesi v možganih in mentalnimi procesi.
Kognitivizem in konekcionizem sta dva različna pristopa. Zato takšno sta-
lišče vodi do nehomogene kognitivne teorije. Na eni strani imamo klasično
simbolno paradigmo, ki se ukvarja s tem, kako ljudje razmišljamo s pomočjo
pojmov, na drugi strani pa intuicijo in nižje spoznavne procese (zaznavanje in
prepoznavanje vzorcev), ki jih lahko ustrezneje razlagamo s konekcionizmom
in z nevronskimi mrežami. V nadaljevanju se osredotočimo le na konekcioni-
zem, saj tudi vsa sodobna GUI temelji na njem (Aberšek, 2023).

39