Page 38 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Andrej Flogie in Jakob Škrobar

na opazovanje in merjenje (Flogie, 2016). John Watson, eden najpomembnej-
ših predstavnikov behaviorizma, je psihologijo opredelil kot povsem objek-
tivno in eksperimentalno znanstveno disciplino, primerljivo z natančnostjo
kemije ali fizike (Graham, 2023).
Osnovno načelo behaviorizma poudarja, da je proces učenja povezan
s trajnimi spremembami v opaznem vedenju, ki jih je mogoče objektivno
meriti. Te spremembe nastanejo kot odziv na dražljaje iz okolja, podprte z
okrepitvami, kot so nagrade ali kazni (Marentič-Požarnik, 2019). Učenec je
na začetku učnega procesa kot prazen list, ki ga oblikujejo okoljski vplivi.
Pozitivne ali negativne posledice vedenja določajo verjetnost ponovnega
pojavljanja določenega vedenja. Behavioristi um obravnavajo kot »črno ška-
tlo«, kjer notranji miselni procesi, kot so čustva, misli in motivacija, ostajajo
zunaj analize. Namesto tega se osredotočajo na raziskovanje povezav med
dražljaji in odzivi (stimulus–reakcija, S–R), ki jih oblikujejo zunanji vplivi (Flo-
gie, 2016).
Operativni učni cilji, ki jih mora učenec pokazati po končanem učnem pro-
cesu, imajo korenine v behaviorizmu (Marentič-Požarnik, 2019). Operativno
definirani učni cilji, usmerjeni k specifičnim vedenjskim spremembam, za-
gotavljajo jasno strukturo in preglednost učnega procesa, saj so cilji izobra-
ževanja vnaprej natančno določeni, kar omogoča usmerjeno in objektivno
pou čevanje, hkrati pa lahko vodi v tveganje pretiranega instrumentaliziranja
učenja (Pevec Semec, 2009).
Behavioristični pristop v izobraževanju torej temelji na uporabi jasne struk-
ture, povratnih informacij in ponavljanja za usmerjanje učenja, kar lahko
učinkovito podpre GUI. S pomočjo orodij, kot je ChatGPT, lahko učenci takoj
prejmejo povratne informacije, ki jim pomagajo pri korekciji napak in izbolj-
šanju učnih rezultatov. Poleg tega sistem nagrajevanja in spodbud, ki vklju-
čuje pozitivne povratne informacije, kot so pohvale in potrditve, pripomore k
utrjevanju želenega vedenja in povečanju motivacije. GUI omogoča tudi po-
navljanje in utrjevanje znanja preko interaktivnih vaj ter kvizov, ki učencem
pomagajo postopoma obvladati snov (Žerovnik in Zapušek, 2024).
Kritiki behaviorizma poudarjajo, da ta pristop zanemarja notranje miselne
procese, čustva in motivacijo, kar omejuje njegov pogled na učenje. Prav tako
behaviorizem ne upošteva individualnih razlik med učenci, njihovih izkušenj
in subjektivnih predstav okolja (Flogie, 2016).

Konekcionizem, kognitivizem in nevroznanost
Z umetnimi sistemi poskušamo simulirati naravne sisteme. Za takšno mode-
liranje se je v kognitivni in nevroznanosti uveljavilo več izrazov. Izraz nevron-

38