Page 28 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence
P. 28

Andrej Flogie in Jakob Škrobar

                    Izmed širokega nabora kompetenc 21. stoletja je za področje uporabe GUI
                  kot podpornega orodja sodobnim didaktičnim pristopom, ki temeljijo na pe-
                  dagoških teorijah in filozofskih konceptih, smiselno izpostaviti naslednje:

                        − kritično mišljenje,
                        − ustvarjalnost,
                        − reševanje problemov,
                        − komunikacijo,
                        − sodelovanje,
                        − sistemsko mišljenje in čustveno inteligentnost.


                    Po podatkih OECD-ja in Unesca predstavljajo naštete kompetence bistvene
                  elemente uspešne udeležbe na globalnem trgu dela ter trajnostnega razvoja
                  posameznika v sodobni družbi (OECD, 2018; UNESCO, 2016, 2023).
                    Hiter tehnološki razvoj raziskovalce področja izobraževanja vseskozi
                  postavlja pred izzive, kako tehnologijo uporabiti v podporo poučevanju in
                  učenju – jo umestiti v kontekst izobraževanja. Tudi v primeru podpore razvo-
                  ja digitalnih kompetenc (Ferrari, 2013) in kompetenc 21. stoletja pri učiteljih
                  ter učencih/dijakih ob soočanju z GUI smo pred identičnim izzivom. Uporaba
                  orodij GUI učitelju ob smiselni rabi pomaga pri vseh fazah pouka: od načr-
                  tovanja in priprave na pouk do same izvedbe, tudi v fazi dajanja povratnih
                  informacij učencem in evalvacije doseženih ciljev ter tudi pri podpornih ad-
                  ministrativnih dejavnostih. Uporaba GUI v izobraževanju odpira nove dimen-
                  zije poučevanja in učenja, ki niso zgolj dopolnitev tradicionalnih pristopov,
                  temveč lahko služijo kot transformativno orodje. GUII se ne omejuje zgolj na
                  avtomatizacijo nalog, temveč tudi na interaktivno sodelovanje z učenci, s či-
                  mer spodbuja razvoj višjih kognitivnih in socialnih funkcij.
                    Pomembno je razumeti, da GUI ne deluje izolirano, temveč kot del širšega
                  izobraževalnega sistema, ki temelji na trdnih teoretičnih in pedagoških os-
                  novah. Filozofski, pedagoško-psihološki koncepti, kot so behaviorizem (Skinner,
                  1968; Watson, 1913), kognitivizem (Anderson, 2007), konstruktivizem (Piaget,
                  1983; Vygotsky, 1992), humanizem (Rousseau, 2009; Pestalozzi, 1872; Dewey,
                  2004) in konektivizem (Siemens, 2005) ter ostali, ponujajo temeljne pristope k
                  razumevanju in implementaciji umetne inteligence (UI) v učna okolja. Vsaka
                  od teh paradigem prispeva edinstven vidik k razvoju kompetenc, ki jih zahte-
                  va sodobna družba.
                    V tem poglavju bomo raziskali, kako lahko GUI kot orodje podpira in omo-
                  goča razvoj kompetenc 21. stoletja. Poudarek bo na spoznanju, kako različni
                  filozofski koncepti, pedagoške teorije in didaktične strategije omogočajo us-


                  28
   23   24   25   26   27   28   29   30   31   32   33