Page 266 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence
P. 266

Alenka Lipovec in drugi

                  Uvod
                  To poglavje obravnava presečišče socialnega in čustvenega učenja (SČU) ter
                  pismenosti na področju generativne umetne inteligence (GUI) v okviru vi-
                  sokošolskega poučevanja in učenja. Na začetku so predstavljena teoretična
                  izhodišča obeh področij ter njun pomen pri izboljševanju pedagoškega pro-
                  cesa. Orodja in aplikacije UI v izobraževanju se lahko uporabljajo na različne
                  načine; nekateri omogočajo na študente osredinjeno učenje in poučevanje
                  ter tudi osredotočenost na učitelje in na institucijo (Holmes in Tuomi, 2022).
                  Na študente osredinjeno učenje, poučevanje in ocenjevanje sodi (med dru-
                  gimi) med ključne standarde za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu
                  prihodnosti (Thomas in Kelo, 2020). Ob tem pa je potrebno tudi oblikovanje
                  izobraževalnih sistemov, ki ustvarjajo učna okolja, spodbujajoča kritično raz-
                  mišljanje, ustvarjalnost in samostojno učenje (Brejc, 2023). Uporaba umetne
                  inteligence (UI) v izobraževanju pomeni potencial za tovrstne spremembe, če
                  se uporablja osmišljeno in odgovorno.

                  UI ter socialno in čustveno učenje pri poučevanju
                  in učenju v visokem šolstvu
                  Izobraževalne ustanove so poleg družine in drugih socialnih okolij ključni
                  kontekst za učenje ter razvoj posameznika, prostor, kjer se posamezniki učijo
                  o sebi in drugih ter o vrednotah in pričakovanjih skupnosti. Izobraževalno
                  okolje pomembno oblikuje socialno in učno vedenje študentov ter ob upoš-
                  tevanju njihovih razvojnih potreb podpira konstruktivne vzorce prepričanj
                  in vedenj ali, če je neugodno, pripomore k razvoju nekonstruktivnih vzorcev
                  prepričanj in vedenj. Izobraževalne ustanove so zato pomemben kontekst ne
                  le za kognitivno učenje (učenje predmetnega znanja in spretnosti), temveč
                  tudi za SČU (Durlak idr., 2011).
                    SČU je proces, v katerem se učimo o sebi in drugih; poteka ves čas, večino-
                  ma nesistematično in nenamerno. Obstoj številnih kompetenčnih okvirov za
                  sistematično podporo SČU, ki jih promovirajo vodilne organizacije po vsem
                  svetu, kaže na vse večji pomen osebnega in socialnega razvoja ob izobraže-
                  vanju ter vseživljenjskem učenju (Sala idr., 2022; Zins in Elias, 2007; Durlak idr.,
                  2011).
                    Uspešno SČU zahteva podporne odnose in ga je mogoče podpreti v izo-
                  braževalnih ustanovah z različnimi delavnicami ter drugimi načrtovanimi
                  dejavnostmi pa tudi v vsakdanjih situacijah. SČU je mogoče sistematično
                  podpirati v skoraj vseh izobraževalnih kontekstih. Pravzaprav je lahko vsaka
                  pedagoška ura pri katerem koli predmetu priložnost, da študenti spoznavajo
                  sebe in druge na načine, ki jim pomagajo prepoznati in razvijati lastne po-


                  266
   261   262   263   264   265   266   267   268   269   270   271