Page 208 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Marina Volk in Sanela Hudovernik

čevanja matematike temeljijo tudi na Brunerjevi teoriji učenja ter Gagnejevi
taksonomiji znanja (Cotič idr., 2024). Prišlo je do premika od učnih metod, ki
temeljijo na pomnjenju, k učnim metodam in pristopom, ki poudarjajo reše-
vanje problemov (Findell, 1996; Tay in Toh, 2023; Cotič idr., 2024), razvoj kritič-
nega mišljenja in uporabo matematike v realnem kontekstu (Suban, 2022), saj
se matematika in matematične spretnosti čedalje bolj dojemajo kot podlaga
za učenje drugih šolskih predmetov (Kresal Sterniša in Plevnik, 2012). S pou-
čevanjem matematike bi morali zagotoviti prehod med različnimi izobraže-
valnimi ravnmi, zato se številni evropski matematični kurikuli zgledujejo po
modelu »spiralne razporeditve«, pri katerem se vidiki matematičnih vsebin in
konceptov drug drugega dopolnjujejo in učencem omogočajo globlje razu-
mevanje matematike pri prehajanju z ene izobraževalne ravni na naslednje
(Kresal Sterniša in Plevnik, 2012).
V preteklosti je bila matematika osredotočena predvsem na aritmetiko in
na razvoj osnovnih matematičnih spretnosti, medtem ko sodobna matemati-
ka zajema širši spekter tem (npr. geometrijo in merjenje, obdelavo podatkov
in verjetnost idr.) (Findell, 1996; Baker, idr. 2010; Acharya, 2015, Van de Walle
idr., 2013), prišlo pa je tudi do premika od poučevanja matematike za prak-
tične namene do poučevanja matematike z namenom razvijanja spretnosti
in strategij za reševanje problemov (Acharya, 2015; Cotič, idr., 2024). Hkrati pa
je zaznati tudi, da je bila aritmetika v začetku 20. stoletja obsežnejša in zah-
tevnejša, s poudarkom na mehanskem računanju, od sredine 60. let 20. stole-
tja pa se je trend obrnil k reševanju s sklepanjem, uporabi osnovnega znanja
aritmetike za zahtevnejše aritmetične operacije ter reševanju problemov, ki
temelji na kompleksnejših strategijah (Baker, idr., 2010). Sodobni pedagoški
pristopi poudarjajo učenje, osredotočeno na učence, pri katerem so učen-
ci aktivni udeleženci v učnem procesu (Eisenmann idr., 2022), ter medpred-
metno povezovanje matematike z ostalimi predmetnimi področji (Volk, 2019).
V zadnjih desetletjih se v poučevanje matematike vključuje tudi digitalno
tehnologijo, ki lahko pozitivno vpliva na dosežke in sodelovanje učencev,
zlasti če je združena z učinkovitimi pedagoškimi praksami (Hardman, 2019).
Od leta 2023 je veliko pozornosti pritegnila generativna umetna inteligenca
(GUI), in sicer zaradi možnosti za spremembo pristopa k poučevanju in učen-
ju matematike.

Razvoj matematike v zadnjih sto letih
V 20. stoletju je matematika doživela revolucionarno preobrazbo, za katero
so bile značilne pomembne spremembe v vsebini, metodologiji in izobraže-
valnih pristopih. Med letoma 1890 in 1930 je prišlo do korenitih sprememb v

208