Page 277 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Teoretični model internega komuniciranja 12
obratni smeri. V prvem primeru govorimo o enosmernem komunicira-
nju, v preostalih dveh pa je komuniciranje dvosmerno.
S predlaganim teoretičnim modelom internega komuniciranja v
globalnih projektnih timih smo celoten proces komuniciranja umesti-
li v okolje komunikacijskega procesa, v katerem proces komuniciranja
poteka in ga sestavljajo elementi »projektni tim«, »načrt komunicira-
nja« ter »organizacija«. Medkulturni model komuniciranja po PMBOK
okolja komunikacijskega procesa ne upošteva, torej gre v tem smislu
za nadgradnjo obstoječega modela. Dodani elementi »misel«, »ideja«
in »interpretacija« pri oddajniku oz. sprejemniku odražajo odnos člo-
vekove misli in jezika, kar izpostavi Wittgenstein (1933). V kontekstu
našega modela »misel« tako interpretiramo kot nekaj, kar ni nujno
omejeno z jezikom, medtem ko je »ideja« osnovana na jeziku in je kot
taka podvržena omejitvam jezika.
Do »interpretacije« na strani sprejemnika pridemo v našem modelu
preko konceptualizacije misli oz. ideje in njenega kodiranja na stra-
ni oddajnika, prenosa sporočila in dekodiranja na strani pošiljatelja.
Uspešnost omenjenih procesov se odraža v skladnosti interpretacije
sprejemnika z idejo oddajnika. Z našim modelom komuniciranja v glo-
balnih projektnih timih kot tri ključne elemente uspešnosti omenje-
nih procesov predlagamo »motiviranost članov tima«, »jezik« in »vlogo
projektnega vodje«. Uspešnost procesov kodiranja in dekodiranja spo-
ročila poleg omenjenih dodatno narekujejo še elementi »kulturne raz-
like«, »znanja in veščine«, »jasnost vlog«, »zaupanje v timu« ter »oseb-
nostne lastnosti«.
Uspešnost prenosa sporočila, katerega nosilca sta elementa »osebni
stik« in »IKT«, pa poleg treh ključnih elementov narekujeta elemen-
ta »komunikacijski šum« in »dokumentiranje«. Medkulturni model
komuniciranja po PMBOK med dejavnike uspešnosti komuniciranja
uvrsti pošiljateljevo in sprejemnikovo trenutno čustveno stanje, zna-
nje, ozadje, osebnost, kulturo in predsodke. Ob pretežnem prekrivanju
identifi ciranih dejavnikov uspešnosti pri obeh modelih komuniciranja
se pri našem modelu dodatno pojavijo elementi »motiviranost članov
tima«, »jezik«, »vloga projektnega vodje«, »jasnost vlog« ter »zaupanje
v timu«, ki tako predstavljajo nadgradnjo prejšnjega modela.
Predlagan teoretični model internega komuniciranja v globalnih
projektnih timih komuniciranja ne obravnava kot izoliran proces, tem-
več je ta umeščen v kompleksnem družbenem sistemu. Prav tako v
nasprotju s Shannon-Weaverjevim modelom naš model upošteva kon-

277