Page 280 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 280

13  Zaključek
                predpostavko, da mednje sodijo kulturne in jezikovne razlike, IKT ter
                znanja in veščine komuniciranja. Dodatno pa smo ugotovili, da med
                ključne dejavnike uspešnosti internega komuniciranja v globalnih pro-
                jektnih timih sodijo tudi motiviranost, jezik, vloga projektnega vodje,
                organizacijsko okolje, osebni stik, načrtovanje komuniciranja, doku-
                mentiranje, zaupanje v timu ter jasnost vlog.
                  Odgovorili smo na zastavljena raziskovalna vprašanja. Nadalje smo
                pripravili model odnosov med identificiranimi kategorijami najvišjega
                reda ter jih pojasnili. Preko soočenja rezultatov raziskave z obstoječo
                literaturo smo ob opori modela odnosov med identificiranimi katego-
                rijami podatkov določili ključne pojme, na osnovi katerih smo pripra-
                vili teoretični model internega komuniciranja v globalnih projektnih
                timih. Nenazadnje smo podali tudi priporočila in smernice za nadalj-
                nje razisko vanje na obravnavanem področju ter prakso.
                  Osebni stik pri internem komuniciranju v globalnih projektnih timih
                kljub razvoju IKT ostaja nenadomestljiv, česar glede na rezultate pred-
                vidoma ne bo spremenil niti nadaljnji razvoj tehnologije v prihodnosti.
                Vendar pa na drugi strani delež komuniciranja preko IKT v globalnih
                projektnih timih postaja vse večji, saj ima tovrstna oblika komunicira-
                nja v primerjavi z osebnim stikom številne prednosti. Komuniciranje s
                tem postaja vse neodvisnejše od časa in prostora, kar ima med drugim
                za posledico tudi vznik novih oblik dela, kot je delo od doma.
                  Rezultati nakazujejo, da bo v prihodnosti tako delo kot komunici-
                ranje na projektih potekalo hibridno, deloma ob fizični prisotnosti in
                deloma na daljavo, pri čemer bo porazdelitev fleksibilna glede na nara-
                vo posamezne naloge na projektu. Omenjena porazdelitev je hkrati
                predmet načrtovanja komuniciranja na projektu. Slednje se prav tako
                odraža v uspešnosti internega komuniciranja v globalnih projektnih ti-
                mih in je povezano s še enim dejavnikom uspešnosti, in sicer jasnostjo
                vlog v timu. V načrtu komuniciranja morajo biti opredeljeni vsi proce-
                si komuniciranja, vključno z dokumentiranjem. Dokumentiranje smo
                namreč prepoznali kot zelo pomemben, a pogosto zapostavljen proces,
                zato smo ga tudi posebej izpostavili. IKT pri tem ponuja nove možnosti
                dokumentiranja projektov in hkrati lajša, do neke mere pa lahko celo
                avtomatizira proces dokumentiranja.
                  Kot osnovni pogoj komuniciranja v izbranem globalnem projektnem
                timu smo identificirali motiviranost članov. Odsotnost motiviranosti
                oz. nizka motiviranost namreč onemogoča vsakršno komuniciranje,
                hkrati motiviranosti ne moremo premostiti z nobenim drugim dejav-


                            280
   275   276   277   278   279   280   281   282   283   284   285