Page 276 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

12 Teoretični model internega komuniciranja
nega analitičnega procesa na terenu. Pri ustvarjanju teoretičnega mo-
dela je bil poudarjen pomen rabe nenehne komparativne metode po
Glaserju in Straussu (1967) in teoretičnega zapisovanja za zapisovanje
idej, komentarjev, razlag sprememb kategorij, nastajajočih teoretičnih
razmislekov ter povezav v literaturi (Pidgeon in Henwood 1996, 95).
Predlagani teoretični model internega komuniciranja v globalnih
projektnih timih, kot ga prikazuje slika 12.1, je osnovan na medkultur-
nem modelu komuniciranja, ki ga ponudi Project Management Insti-
tute (2017).
Pri tem smo z našim modelom medkulturni model komuniciranja
po PMBOK na podlagi rezultatov naše raziskave smiselno preuredili in
nadgradili z elementi, ki smo jih identificirali pri analizi in soočenju
rezultatov raziskave z obstoječo teorijo. Omenjeni elementi, s katerimi
smo dopolnili oz. nadgradili obstoječ medkulturni model komunicira-
nja po PMBOK, so tako rezultat kritičnega soočenja rezultatov z obsto-
ječo teorijo, pri čemer smo se opirali na identificirane kategorije naj-
višjega reda in model odnosov med njimi, kot ga prikazuje slika 12.1,
ter odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ti elementi so
»projektni tim«, »organizacija«, »načrt komuniciranja«, »misel«, »ide-
ja«, »interpretacija«, »kulturne razlike«, »znanja in veščine«, »jasnost
vlog«, »zaupanje v timu«, »osebnostne lastnosti«, »dokumentiranje«,
»motiviranost članov tima«, »jezik«, »vloga projektnega vodje«, »oseb-
ni stik« ter »IKT«.
Komuniciranje se po našem predlaganem modelu podobno kot pri
nekaterih obstoječih modelih komuniciranja prične kot oddajniko-
va misel oz. ideja, ki jo ta nato preko procesov kodiranja in prenosa
sporočila posreduje sprejemniku. Slednji sporočilo dekodira ter tako
pretvori v misel, ki jo tokrat poimenujemo interpretacija. Pri tem se
v procesu prenosa sporočila pojavljajo komunikacijski šumi, v procesu
kodiranja in dekodiranja sporočila pa se odražajo dejavniki uspešnosti
komuniciranja.
Naš predlagani model tako vključuje elemente Gallove teorije (Mc-
Kay, Marshall in Grainger 2014), ki med ključne procese komuniciranja
za doseganje želenih rezultatov projekta uvršča produkcijo in inter-
pretacijo idej med ključnimi deležniki. Po sprejemnikovi interpretaciji
sporočila se proces komuniciranja lahko bodisi prekine, vodi v povra-
ten odziv, preko katerega oddajnik preverja pravilnost sprejemnikove
interpretacije, ali pa sprejemnikova interpretacija predstavlja iztočni-
co za novo idejo, na osnovi katere se proces komuniciranja ponovi v

276