Page 43 - Optimizacija poslovnih in tehnoloških procesov

Merjenje uspešnosti procesov 2.3
predvsem na zmanjševanje razlik in ne na stalne izboljšave, ter pou-
darja potrebo po boljši integraciji merjenja uspešnosti. Avtorja sta tr-
dila, da tradicionalni finančni in računovodski merilni sistemi postaja-
jo nepomembni, saj zanemarjajo stranke in njihove potrebe.
Santori in Anderson (1987) sta poudarila pomembnost nefinanč-
nih meril pri spremljanju in spodbujanju razvoja človeškega kapitala v
podjetjih. Poudarila sta, da je pri razvoju meril uspešnosti treba upo-
števati ključne lastnosti in značilnosti.
Razvoj v merjenju uspešnosti se je močno pospešil po letu 1995,
ko je bil predstavljen Neelyjev sistem za merjenje učinkovitosti. Ne-
ely, Gregory in Platts (1995) so merjenje uspešnosti opisali kot proces
kvantifikacije učinkovitosti in delovanja, kar predstavlja ključen ele-
ment pri izboljšanju poslovne uspešnosti. Bititci idr. (2011) so proces
upravljanja uspešnosti opisali kot uporabo merilnih informacij za pod-
poro odločanju managementa s ciljem povezave strategije podjetja z
njegovo operativo.
V spreminjajočem se poslovnem okolju, ki zahteva hitro prilaga-
janje trgu in upoštevanje kompleksnosti izdelkov, je postala uporaba
sistemov PMM nujna v vseh industrijskih sektorjih (Bititci idr. 2011).
Edgeman idr. (2017) so izpostavili, da morajo podjetja za podporo pro-
cesov odločanja meriti, spremljati in upravljati uspešnost v več dimen-
zijah s pomočjo uravnoteženih ter dinamičnih nizov meritev. Uravno-
teženost v tem kontekstu pomeni potrebo po uporabi različnih vrst
meritev (npr. finančnih in nefinančnih, kvantitativnih in kakovostnih,
internih in eksternih), ki zagotavljajo celosten pogled na podjetje (Ka-
plan in Norton 1996). Dinamičnost se nanaša na razvoj sistema, ki
stalno spremlja spremembe v notranjem in zunanjem okolju ter pri-
lagaja cilje in prioritete (Bititci idr. 2011; Abdelkafi in Täuscher 2016).

2.2.1 Kritična strojna zmožnost
CMK je merilo za merjenje kritične zmožnosti stroja, ki se uporablja za
ocenjevanje in primerjavo zmožnosti različnih strojev. Ta kazalnik se
uporablja za določanje, koliko skladnih izdelkov lahko stroj proizvede
v primerjavi z obsegom napak. CMK se običajno izračuna s pomočjo
statističnih metod, kot sta Cp (angl. process capability index) in kri-
tična zmožnosti procesa (CPK), ter se uporablja za določanje, koliko
strojev lahko proizvede izdelke skladno s tehnično specifikacijo (Sil-
va idr. 2021). Cp se izračuna kot razlika med specifičnim obsegom in
standardnim odklonom, medtem ko se CPK izračuna kot razlika med

43