Page 42 - Optimizacija poslovnih in tehnoloških procesov

2 Pregled stanja obravnavane problematike
sko. V serijski proizvodnji je proces montaže načrtovan že pri razvoju
izdelka, kjer se definira koncept montaže in predvidi uravnoteženost
posameznih delovnih mest (Pavlin 2018–2019), kar bo omogočilo tekoč
proces, brez ozkih grl na posameznih delovnih mestih. S skrbnim na-
črtovanjem procesa in naprav za montažo zmanjšamo kompleksnost
montaže na najnižjo raven. Kljub temu pa bo pri vzpostavitvi procesa
treba sprejeti še nekaj kompromisov glede samega procesa montaže,
kakovosti in stroškov montažnega proces s stroški montažnih naprav
(Down idr. 2010).

2.2 Merjenje uspešnosti procesov 2.3
V zadnjih treh desetletjih je bilo opaziti pomemben napredek v mer-
jenju in učinkovitosti poslovnih procesov, ki so mu strokovnjaki
namenili večjo pozornost. Ta razvoj je pripeljal do tega, da je danes
uporaba sistemov za merjenje uspešnosti (PMM) postala standard v
industrijskih sektorjih (Bititci idr. 2011). Hkrati se je raziskovalna in
strokovna literatura osredotočila na analizo razvoja merjenja učinko-
vitosti znotraj podjetij skozi dve ključni fazi. Začetek prve faze sega
v zgodnja 80. leta 20. stoletja, značilna pa je bila za vpeljavo PMM s
poudarkom na stroškovnem računovodstvu. Glavni namen te faze je
bil podpreti vodstvene delavce pri ocenjevanju in nadzoru stroškov
poslovanja. Druga faza razvoja PMM, ki se je začela proti koncu 80.
let, je prinesla širitev meril, vključno z dodajanjem finančnih kazal-
nikov, kot sta dobiček in donosnost naložb. Ta prehod na finančne
kazalnike je bil predmet kritik, saj je spodbujal vodstvene delavce k
osredotočenju izključno na finančne rezultate, kar lahko vodi v krat-
koročno načrtovanje in odločanje (Atkinson idr. 2012). Ta razvoj mer-
jenja uspešnosti je bil ključen za razumevanje in izboljšanje poslovnih
procesov v industriji, kar so potrdile tudi različne raziskave (Taticchi
idr. 2015).
Argument je bil dodatno utemeljen z opiranjem na tradicionalne
finančno usmerjene sisteme, ki niso zajeli vseh ključnih dejavnikov za
poslovni uspeh, kot sta opozorila Kaplan in Norton (2006). Pomemben
prelom v literaturi se je zgodil sredi 80. let 20. stoletja in je označil za-
četek nove faze, ki je bila tesno povezana z rastjo globalnih poslovnih
aktivnosti in s tem povezanimi spremembami. Johnson in Kaplan sta
v svoji knjigi iz leta 1987, Relevance Lost: Rise and Fall of Management
Accounting, nakazala konec prve in začetek druge faze. Knjiga kritizi-
ra tradicionalne pristope k merjenju uspešnosti, ki so se osredotočali

42