Page 149 - Dalle origini ai giorni nostri: convergenze e divergenze tra lingue slave

L’imperfettivo fattivo in russo e bielorusso

koma, je razdeljena na dve fazi: v prvi je bila izvedena analiza šestih
parov teličnih glagolov v vzporednem rusko-beloruskem korpusu.
Cilj te faze je bil ugotoviti morebitna neskladja pri izbiri vida v ru-
skih in beloruskih besedilih ter njihovih prevodih. Poleg tega je bilo
opravljeno testiranje med rojenimi govorci ruščine in beloruščine,
rezultati pa so bili nato predmet statistične analize. Na korpusu te-
melječa študija je pokazala nekaj vidskih neskladij, omejenih le na
glagol vprašati (sprašivat’-sprosit’ v ruščini in pytac’/cca-spytac’/cca v
beloruščini), na katere se je nato osredotočila naša nadaljnja anali-
za, ki je pokazala, da se faktični nedovršnik v obeh jezikih uporab-
lja na podoben način, čeprav se zdi, da ima v sodobni ruščini rahlo
prednost dovršnik. Poleg tega so rezultati statističnega modela po-
kazali, da se v obeh jezikih daje prednost nedovršniku v govorjeni
besedi, kar potrjuje, da je pojav značilen za pogovorni jezik in ga je
zato treba preučevati na podlagi ustreznih primerov. Nazadnje, kar
zadeva glagol vprašati, so podatki pokazali, da se s funkcijo vezne-
ga glagola obe vidski izbiri zdita popolnoma sinonimni in da bi bila
večja raba ene od njiju lahko diahrono motivirana.
Ključne besede: glagolski vid, posplošeno-faktični nedovršnik,
ruščina, beloruščina, korpusna analiza

147