Page 232 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 232
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
locirana v Zagorju ob Savi, splošno bolnišnico, ki je bila v Krškem, in
splošno bolnišnico v Novem mestu. Optimalni lokaciji splošnih bolni-
šnic bi bili znotraj mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti locirani v
Ljubljani in Slovenski Bistrici. V tem primeru ni mogoče zagotoviti do-
stopnosti prebivalcem v nekaterih krajih vzhodne Slovenije, med kate-
re spadajo Nova Gorica, Šempeter pri Novi Gorici, Vrtojba, Solkan in
Tolmin. Prav tako ostanejo nepokriti nekateri kraji jugozahodne Slo-
venije, to so Koper, Izola, Lucija, Piran in Portorož. V vzhodnem in ju-
govzhodnem delu Slovenije znotraj 60-minutnega časovnega interva-
la ne morejo do izvajalcev zdravstvene dejavnosti dostopati prebivalci
Brežic in Metlike.
232
Slika 44: Optimalni lokaciji dveh splošnih bolnišnic v 60-minutnem časovnem intervalu
Skladno s cilji četrtega dela monografije smo tako oblikovali vse tri
možne projekcije postavitve mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti, ki
zajemajo 30-, 45- in 60-minutni interval dostopnosti. Ugotovili smo, da je
mogoče v Sloveniji oblikovati mrežo sekundarne zdravstvene dejavnosti
znotraj 30-minutnega časovnega intervala z desetimi optimalno locira-
nimi splošnimi bolnišnicami ob osemdesetodstotni pokritosti prebival-
stva. Če kot interval dostopnosti določimo 45 minut trajajoče potova-
nje, lahko mrežo sekundarne zdravstvene dejavnosti oblikujemo s petimi
optimalno lociranimi splošnimi bolnišnicami ob osemdesetodstotni po-
kritosti. V primeru 60-minutnega časovnega intervala pa bi v Sloveniji
zadostovali za oblikovanje učinkovite mreže sekundarne zdravstvene de-
locirana v Zagorju ob Savi, splošno bolnišnico, ki je bila v Krškem, in
splošno bolnišnico v Novem mestu. Optimalni lokaciji splošnih bolni-
šnic bi bili znotraj mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti locirani v
Ljubljani in Slovenski Bistrici. V tem primeru ni mogoče zagotoviti do-
stopnosti prebivalcem v nekaterih krajih vzhodne Slovenije, med kate-
re spadajo Nova Gorica, Šempeter pri Novi Gorici, Vrtojba, Solkan in
Tolmin. Prav tako ostanejo nepokriti nekateri kraji jugozahodne Slo-
venije, to so Koper, Izola, Lucija, Piran in Portorož. V vzhodnem in ju-
govzhodnem delu Slovenije znotraj 60-minutnega časovnega interva-
la ne morejo do izvajalcev zdravstvene dejavnosti dostopati prebivalci
Brežic in Metlike.
232
Slika 44: Optimalni lokaciji dveh splošnih bolnišnic v 60-minutnem časovnem intervalu
Skladno s cilji četrtega dela monografije smo tako oblikovali vse tri
možne projekcije postavitve mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti, ki
zajemajo 30-, 45- in 60-minutni interval dostopnosti. Ugotovili smo, da je
mogoče v Sloveniji oblikovati mrežo sekundarne zdravstvene dejavnosti
znotraj 30-minutnega časovnega intervala z desetimi optimalno locira-
nimi splošnimi bolnišnicami ob osemdesetodstotni pokritosti prebival-
stva. Če kot interval dostopnosti določimo 45 minut trajajoče potova-
nje, lahko mrežo sekundarne zdravstvene dejavnosti oblikujemo s petimi
optimalno lociranimi splošnimi bolnišnicami ob osemdesetodstotni po-
kritosti. V primeru 60-minutnega časovnega intervala pa bi v Sloveniji
zadostovali za oblikovanje učinkovite mreže sekundarne zdravstvene de-
