Page 202 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 202
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
- xij=0 , ko ploskovna enota i ne pokriva svojih potreb z izvajal-
cem j ,
- 0< dij ≤1, ko ploskovna enota i pokriva svoje potrebe z izvajal-
cem j .
Model MA predpostavlja, da je verjetnost uporabe storitve pri upo-
rabnikih tem manjša, čim daljši potovalni čas imajo ti do storitve. Posle-
dično to pomeni, da se količina povpraševanja zmanjšuje z oddaljenostjo
od izvajalcev. Povpraševanje je večje tam, kjer je poseljenost prebivalstva
večja. Izvajalci, ki bodo locirani na gosteje poseljenem območju, bodo to-
rej bolj obiskani, kot če bi bili locirani na obrobju nekega naselja, kjer je
poseljenost običajno manjša. Za MA-model je značilno, da povpraševa-
nju, ki se pojavi zunaj omejenega območja, ni dodeljen nobeden izvajalec
in točke povpraševanja ostanejo nepokrite. V primeru, ko je točka pov-
202 praševanja znotraj omejenega območja, pa ji dodelimo utež oziroma pon-
der, in sicer glede na oddaljenost od izvajalca. Pri tem je treba upoštevati,
da se posamezni točki povpraševanja dodeli ponder zgolj na podlagi raz-
dalje do najbližjega izvajalca storitve.
Za namene analize optimalnih lokacij in števila splošnih bolnišnic
smo uporabili štiri klasične modele lokacija-alokacija, ki so nam podali
informacijo, kolikšno je najmanjše število izvajalcev, ki lahko pokrijejo
potrebe prebivalcev po storitvah zdravstvenega varstva znotraj določene-
ga območja. To so model MI, model MF, model MC in model MA. Pri
tem smo definirali različne časovne intervale, ki opredeljujejo maksima-
len potovalni čas od točke povpraševanja do najbližjega izvajalca zdrav
stvenih storitev. Na ta način smo določili število izvajalcev, s katerimi
smo poskušali pokriti čim večji delež prebivalcev, ki potrebujejo zdrav
stvene storitve znotraj določenega časovnega intervala dostopnosti.
Naš namen je bil predstaviti možne projekcije postavitve mreže se-
kundarne zdravstvene dejavnosti, pri čemer nismo sledili cilju preobli-
kovanja obstoječe mreže, temveč cilju postavitve povsem nove mreže se-
kundarne zdravstvene dejavnosti. Predstavljene projekcije torej obstoječo
mrežo sekundarne zdravstvene dejavnosti redefinirajo. Obstoječa mreža
sekundarne zdravstvene dejavnosti v osnovi ne omogoča učinkovitega iz-
vajanja zdravstvenih storitev, zato njeno preoblikovanje v tem okviru ne
bi bilo smiselno. Skladno s tem smo tudi izbrali modele lokacija-alokaci-
ja, ki poskušajo minimirati število izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki
so potrebni, da pokrijejo čim večje število točk povpraševanja na podlagi
časa potovanja. Modeli lokacija-alokacija ne izbirajo lokacij glede na ob-
stoječe stanje izvajalcev, temveč določijo optimalne lokacije povsem na
novo.
- xij=0 , ko ploskovna enota i ne pokriva svojih potreb z izvajal-
cem j ,
- 0< dij ≤1, ko ploskovna enota i pokriva svoje potrebe z izvajal-
cem j .
Model MA predpostavlja, da je verjetnost uporabe storitve pri upo-
rabnikih tem manjša, čim daljši potovalni čas imajo ti do storitve. Posle-
dično to pomeni, da se količina povpraševanja zmanjšuje z oddaljenostjo
od izvajalcev. Povpraševanje je večje tam, kjer je poseljenost prebivalstva
večja. Izvajalci, ki bodo locirani na gosteje poseljenem območju, bodo to-
rej bolj obiskani, kot če bi bili locirani na obrobju nekega naselja, kjer je
poseljenost običajno manjša. Za MA-model je značilno, da povpraševa-
nju, ki se pojavi zunaj omejenega območja, ni dodeljen nobeden izvajalec
in točke povpraševanja ostanejo nepokrite. V primeru, ko je točka pov-
202 praševanja znotraj omejenega območja, pa ji dodelimo utež oziroma pon-
der, in sicer glede na oddaljenost od izvajalca. Pri tem je treba upoštevati,
da se posamezni točki povpraševanja dodeli ponder zgolj na podlagi raz-
dalje do najbližjega izvajalca storitve.
Za namene analize optimalnih lokacij in števila splošnih bolnišnic
smo uporabili štiri klasične modele lokacija-alokacija, ki so nam podali
informacijo, kolikšno je najmanjše število izvajalcev, ki lahko pokrijejo
potrebe prebivalcev po storitvah zdravstvenega varstva znotraj določene-
ga območja. To so model MI, model MF, model MC in model MA. Pri
tem smo definirali različne časovne intervale, ki opredeljujejo maksima-
len potovalni čas od točke povpraševanja do najbližjega izvajalca zdrav
stvenih storitev. Na ta način smo določili število izvajalcev, s katerimi
smo poskušali pokriti čim večji delež prebivalcev, ki potrebujejo zdrav
stvene storitve znotraj določenega časovnega intervala dostopnosti.
Naš namen je bil predstaviti možne projekcije postavitve mreže se-
kundarne zdravstvene dejavnosti, pri čemer nismo sledili cilju preobli-
kovanja obstoječe mreže, temveč cilju postavitve povsem nove mreže se-
kundarne zdravstvene dejavnosti. Predstavljene projekcije torej obstoječo
mrežo sekundarne zdravstvene dejavnosti redefinirajo. Obstoječa mreža
sekundarne zdravstvene dejavnosti v osnovi ne omogoča učinkovitega iz-
vajanja zdravstvenih storitev, zato njeno preoblikovanje v tem okviru ne
bi bilo smiselno. Skladno s tem smo tudi izbrali modele lokacija-alokaci-
ja, ki poskušajo minimirati število izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki
so potrebni, da pokrijejo čim večje število točk povpraševanja na podlagi
časa potovanja. Modeli lokacija-alokacija ne izbirajo lokacij glede na ob-
stoječe stanje izvajalcev, temveč določijo optimalne lokacije povsem na
novo.
