Page 197 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 197
Optimalna lokacija izvajalcev zdravstvene dejavnosti
∑ x jj= p za vse j , (4.16)
j ∈J
pri čemer je:
xij=(0 , 1) za vse i ∈ j . (4.17)
Z predstavlja ciljno funkcijo. I je množica točk povpraševanja, ki so v
večini primerov vozlišča v omrežju skupaj z indeksom i , ki pa predstavlja
določeno točko povpraševanja. J ponazarja množico potencialnih objek-
tov, ki so običajno vozlišča v omrežju skupaj z indeksom j , ki označuje
določeno lokacijo potencialnega objekta. ai je število ljudi, ki so prisotni
na kraju povpraševanja i . xij je enak 1, ko povpraševanju na kraju i pripi-
šemo objekt j . V primeru, ko lokacija povpraševanja i ni enaka lokaciji
potencialnega objekta j , pa je xij enak 0. p predstavlja število potencial-
nih objektov, ki jih je treba locirati. 197
GIS orodje ponuja številne možnosti pri uporabi modelov lokaci-
ja-alokacija. Na podlagi MI-modela lahko v GIS orodju pregledujemo
in ocenjujemo prostorske razporeditve, hkrati pa ugotavljamo tudi do-
stopnost do posameznih storitev. E. K. Cromley in S. L. McLafferty
(2012) sta predstavila MI-model prav na področju zdravstvenih storitev,
kjer sta določila tako točke povpraševanje kot tudi obseg povpraševa-
nja. Mitropoulos in sodelavci (2006) so predstavili nekaj novih predlo-
gov za povečanje povpraševanja po izvajalcih na primarni ravni zdrav
stvene dejavnosti. V svoji študiji navajajo, da se je pri bolnikih pojavil
povečan obseg povpraševanja po bolnišničnih storitvah, kar povzroča
problem preobremenjenosti sekundarne ravni zdravstvene dejavnosti.
Oblikovali so model, ki temelji na MI-modelu in mešanem celoštevil-
skem programiranju.
Pri uporabi MI-modela je treba upoštevati določene omejitve. Osnov-
na omejitev je ta, da obstaja določen proračun za financiranje izvajalcev
zdravstvenih storitev ter da je za vse izvajalce zdravstvenih storitev treba
zagotoviti enako količino finančnih sredstev za njihove naložbe in širitev
dejavnosti. MI-model lahko predstavlja osnovo za vse raziskovalce, ki že-
lijo analizirati dostopnost do storitev ob upoštevanju določenih omejitev.
Obstajajo pa primeri, ko je uporaba MI-modela manj primerna. Ta model
običajno ne ustreza sistemom, ki so hierarhične narave (Hodgson 1988).
Rahman in Smith (2000) navajata, da ima uporaba MI-modela na podro-
čju zdravstvenega varstva nekatere pomanjkljivosti. Kakovost zdravstve-
nih storitev oziroma izidi zdravljenja se lahko hitro poslabšajo, ko čas po-
tovanja preseže neko kritično vrednost. V tem primeru torej MI-model
vodi do nesprejemljivih rešitev. Kljub temu je najpomembnejša prednost
∑ x jj= p za vse j , (4.16)
j ∈J
pri čemer je:
xij=(0 , 1) za vse i ∈ j . (4.17)
Z predstavlja ciljno funkcijo. I je množica točk povpraševanja, ki so v
večini primerov vozlišča v omrežju skupaj z indeksom i , ki pa predstavlja
določeno točko povpraševanja. J ponazarja množico potencialnih objek-
tov, ki so običajno vozlišča v omrežju skupaj z indeksom j , ki označuje
določeno lokacijo potencialnega objekta. ai je število ljudi, ki so prisotni
na kraju povpraševanja i . xij je enak 1, ko povpraševanju na kraju i pripi-
šemo objekt j . V primeru, ko lokacija povpraševanja i ni enaka lokaciji
potencialnega objekta j , pa je xij enak 0. p predstavlja število potencial-
nih objektov, ki jih je treba locirati. 197
GIS orodje ponuja številne možnosti pri uporabi modelov lokaci-
ja-alokacija. Na podlagi MI-modela lahko v GIS orodju pregledujemo
in ocenjujemo prostorske razporeditve, hkrati pa ugotavljamo tudi do-
stopnost do posameznih storitev. E. K. Cromley in S. L. McLafferty
(2012) sta predstavila MI-model prav na področju zdravstvenih storitev,
kjer sta določila tako točke povpraševanje kot tudi obseg povpraševa-
nja. Mitropoulos in sodelavci (2006) so predstavili nekaj novih predlo-
gov za povečanje povpraševanja po izvajalcih na primarni ravni zdrav
stvene dejavnosti. V svoji študiji navajajo, da se je pri bolnikih pojavil
povečan obseg povpraševanja po bolnišničnih storitvah, kar povzroča
problem preobremenjenosti sekundarne ravni zdravstvene dejavnosti.
Oblikovali so model, ki temelji na MI-modelu in mešanem celoštevil-
skem programiranju.
Pri uporabi MI-modela je treba upoštevati določene omejitve. Osnov-
na omejitev je ta, da obstaja določen proračun za financiranje izvajalcev
zdravstvenih storitev ter da je za vse izvajalce zdravstvenih storitev treba
zagotoviti enako količino finančnih sredstev za njihove naložbe in širitev
dejavnosti. MI-model lahko predstavlja osnovo za vse raziskovalce, ki že-
lijo analizirati dostopnost do storitev ob upoštevanju določenih omejitev.
Obstajajo pa primeri, ko je uporaba MI-modela manj primerna. Ta model
običajno ne ustreza sistemom, ki so hierarhične narave (Hodgson 1988).
Rahman in Smith (2000) navajata, da ima uporaba MI-modela na podro-
čju zdravstvenega varstva nekatere pomanjkljivosti. Kakovost zdravstve-
nih storitev oziroma izidi zdravljenja se lahko hitro poslabšajo, ko čas po-
tovanja preseže neko kritično vrednost. V tem primeru torej MI-model
vodi do nesprejemljivih rešitev. Kljub temu je najpomembnejša prednost
