Page 203 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 203
Optimalna lokacija izvajalcev zdravstvene dejavnosti 203
Na tej točki je bilo treba za potrebe analize optimalnih lokacij in šte-
vila izvajalcev sekundarne zdravstvene dejavnosti sprejeti še eno odloči-
tev. Ta odločitev se nanaša na primeren potovalni čas, ki ga posamezen
bolnik potrebuje do najbližjega izvajalca. Maksimalen potovalni čas do
najbližje bolnišnice mora biti opredeljen tako, da izvajalcem omogoča za-
gotavljanje dobrih zdravstvenih izidov. V literaturi in med oblikovalci
zdravstvene politike ni enotnega mnenja, kolikšen je primeren potoval-
ni čas do najbližje bolnišnice, zato smo se odločili, da bomo definirali tri
različne časovne intervale, ki jih v teoriji najpogosteje omenjajo. Kot prvi
časovni interval je opredeljeno 30 minut trajajoče potovanje z osebnim
avtomobilom. Drugi interval je vključeval 45-minutno časovno obdobje,
tretji interval je predstavljal 60-minutno časovno obdobje. To pomeni, da
smo kot rezultat dobili tri različne možne rešitve.
Znotraj metode lokacija-alokacija smo torej definirali različne mode-
le, ki smo jih uporabili skupaj z orodjem ArcGIS za mrežne analize (angl.
Network Analyst), ki ga je razvilo podjetje Esri (2008). S pomočjo Arc-
GIS orodja smo izdelali geografske karte, ki prikazujejo optimalne hipo-
tetične lokacije bolnišnic, do katerih lahko bolniki dostopajo z osebnim
avtomobilom v različnih časovnih intervalih. Rezultata analize sta dva.
Najprej smo opredelili hipotetične lokacije optimalno lociranih bolni-
šnic, ki omogočajo dostop do najbližjih bolnišnic v 30-minutnem, 45-mi-
nutnem, 60-minutnem časovnem intervalu. Drugi rezultat pa prikazuje
število optimalnih lokacij oziroma hipotetično število bolnišnic, ki bi za-
gotavljale zdravstveno oskrbo osemdesetim odstotkom celotnega prebi-
valstva Slovenije v navedenih časovnih intervalih.
Podatki in spremenljivke modelov mreže sekundarne zdravstvene
dejavnosti
Pri analizi optimalnih lokacij in števila slovenskih splošnih bolnišnic
smo uporabili podatke o lokacijah naselij z njihovim številom prebival-
cev in podatke o cestni mreži Slovenije, na podlagi katere smo defini-
rali povprečne potovalne hitrosti na kategoriziranem cestnem omrežju.
Za potrebe analize različnih modelov lokacija-alokacija pa smo oprede-
lili lokacije naselij z več kot 5.000 prebivalci. Poleg tega smo uporabi-
li tudi različne časovne intervale, v katerih lahko bolniki dostopajo do
najbližjega izvajalca zdravstvene dejavnosti z osebnim avtomobilom. Za
analizo prostorske dostopnosti obstoječih splošnih bolnišnic smo upo-
rabili podatke o lokacijah obstoječih slovenskih splošnih bolnišnic. Na
podlagi omenjenih podatkov smo tako v prvem koraku najprej analizi-
Na tej točki je bilo treba za potrebe analize optimalnih lokacij in šte-
vila izvajalcev sekundarne zdravstvene dejavnosti sprejeti še eno odloči-
tev. Ta odločitev se nanaša na primeren potovalni čas, ki ga posamezen
bolnik potrebuje do najbližjega izvajalca. Maksimalen potovalni čas do
najbližje bolnišnice mora biti opredeljen tako, da izvajalcem omogoča za-
gotavljanje dobrih zdravstvenih izidov. V literaturi in med oblikovalci
zdravstvene politike ni enotnega mnenja, kolikšen je primeren potoval-
ni čas do najbližje bolnišnice, zato smo se odločili, da bomo definirali tri
različne časovne intervale, ki jih v teoriji najpogosteje omenjajo. Kot prvi
časovni interval je opredeljeno 30 minut trajajoče potovanje z osebnim
avtomobilom. Drugi interval je vključeval 45-minutno časovno obdobje,
tretji interval je predstavljal 60-minutno časovno obdobje. To pomeni, da
smo kot rezultat dobili tri različne možne rešitve.
Znotraj metode lokacija-alokacija smo torej definirali različne mode-
le, ki smo jih uporabili skupaj z orodjem ArcGIS za mrežne analize (angl.
Network Analyst), ki ga je razvilo podjetje Esri (2008). S pomočjo Arc-
GIS orodja smo izdelali geografske karte, ki prikazujejo optimalne hipo-
tetične lokacije bolnišnic, do katerih lahko bolniki dostopajo z osebnim
avtomobilom v različnih časovnih intervalih. Rezultata analize sta dva.
Najprej smo opredelili hipotetične lokacije optimalno lociranih bolni-
šnic, ki omogočajo dostop do najbližjih bolnišnic v 30-minutnem, 45-mi-
nutnem, 60-minutnem časovnem intervalu. Drugi rezultat pa prikazuje
število optimalnih lokacij oziroma hipotetično število bolnišnic, ki bi za-
gotavljale zdravstveno oskrbo osemdesetim odstotkom celotnega prebi-
valstva Slovenije v navedenih časovnih intervalih.
Podatki in spremenljivke modelov mreže sekundarne zdravstvene
dejavnosti
Pri analizi optimalnih lokacij in števila slovenskih splošnih bolnišnic
smo uporabili podatke o lokacijah naselij z njihovim številom prebival-
cev in podatke o cestni mreži Slovenije, na podlagi katere smo defini-
rali povprečne potovalne hitrosti na kategoriziranem cestnem omrežju.
Za potrebe analize različnih modelov lokacija-alokacija pa smo oprede-
lili lokacije naselij z več kot 5.000 prebivalci. Poleg tega smo uporabi-
li tudi različne časovne intervale, v katerih lahko bolniki dostopajo do
najbližjega izvajalca zdravstvene dejavnosti z osebnim avtomobilom. Za
analizo prostorske dostopnosti obstoječih splošnih bolnišnic smo upo-
rabili podatke o lokacijah obstoječih slovenskih splošnih bolnišnic. Na
podlagi omenjenih podatkov smo tako v prvem koraku najprej analizi-
