Page 204 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 204
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
rali obstoječe stanje, kjer smo opredelili pokritost prebivalstva s storit-
vami zdravstvenega varstva glede na obstoječe lokacije slovenskih splo-
šnih bolnišnic. V drugem koraku smo na podlagi opredeljenih podatkov
opredelili optimalne lokacije in število hipotetičnih splošnih bolnišnic.
Na ta način smo definirali tri različne modele mreže sekundarne zdrav
stvene dejavnosti.
Lokacije naselij s številom prebivalstva
V ArcGis orodje smo vključili podatke o številu prebivalcev po različnih
administrativnih enotah in na hierarhični mreži enako velikih celic. To
nam je omogočalo označevanje in povezovanje poljubne prostorske eno-
te ter pregledovanje statističnih podatkov o številu prebivalcev znotraj
204 kartografske podloge. Za definiranje števila prebivalstva smo izbrali pro-
storsko raven 500 m x 500 m. To nam je omogočalo, da smo neposredno
prevzete podatke povezali s cestno mrežo, kar nam je omogočalo anali-
ziranje prostorske dostopnosti v nadaljevanju. V tem delu je bilo treba iz-
vesti minimalne popravke centroidov naselij, če so bili ti predaleč od ce-
stne mreže. Vsi podatki so zadnji javno dostopni podatki, kar pomeni, da
smo uporabili podatke, ki se nanašajo na leto 2015.
Cestna mreža Slovenije
Preko digitalnega zemljevida OpenStreetMap (OpenStreetMap Wiki
Contributors 2016), ki se uporablja pri vse več analizah prostorske dosto-
pnosti, smo v ArcGis orodje vključili osnovne podatke o cestnem omrež-
ju. OpenStreetMap se razlikuje od ostalih ponudnikov zemljevidov
predvsem v hitrosti objave posodobitev, saj so spremembe na zemljevidih
dnevno posodobljene. Na tem mestu smo za potrebe naše analize neka-
tere podatke o cestnem omrežju, pridobljene z digitalnim zemljevidom
OpenStreetMap, dopolnili in preoblikovali. Iz nabora podatkov smo iz-
ključili določene kategorije, to so peš poti, kolesarske poti, konjske poti,
avtobusne postaje in podobno, kar z vidika naše analize ni relevantno.
Poleg tega smo v zemljevid vključili določene cestne odseke, ki so znotraj
digitalnega zemljevida OpenStreetMap izpuščeni. V naslednjem koraku
smo v cestno omrežje vnesli podatke o povprečnih potovalnih hitrostih.
Uporabljena je bila uradna klasifikacija državnih cest 2012 (»Uredba o
kategorizaciji državnih cest« 2012). Pripisane povprečne potovalne hi-
trosti podajamo v preglednici 18.
rali obstoječe stanje, kjer smo opredelili pokritost prebivalstva s storit-
vami zdravstvenega varstva glede na obstoječe lokacije slovenskih splo-
šnih bolnišnic. V drugem koraku smo na podlagi opredeljenih podatkov
opredelili optimalne lokacije in število hipotetičnih splošnih bolnišnic.
Na ta način smo definirali tri različne modele mreže sekundarne zdrav
stvene dejavnosti.
Lokacije naselij s številom prebivalstva
V ArcGis orodje smo vključili podatke o številu prebivalcev po različnih
administrativnih enotah in na hierarhični mreži enako velikih celic. To
nam je omogočalo označevanje in povezovanje poljubne prostorske eno-
te ter pregledovanje statističnih podatkov o številu prebivalcev znotraj
204 kartografske podloge. Za definiranje števila prebivalstva smo izbrali pro-
storsko raven 500 m x 500 m. To nam je omogočalo, da smo neposredno
prevzete podatke povezali s cestno mrežo, kar nam je omogočalo anali-
ziranje prostorske dostopnosti v nadaljevanju. V tem delu je bilo treba iz-
vesti minimalne popravke centroidov naselij, če so bili ti predaleč od ce-
stne mreže. Vsi podatki so zadnji javno dostopni podatki, kar pomeni, da
smo uporabili podatke, ki se nanašajo na leto 2015.
Cestna mreža Slovenije
Preko digitalnega zemljevida OpenStreetMap (OpenStreetMap Wiki
Contributors 2016), ki se uporablja pri vse več analizah prostorske dosto-
pnosti, smo v ArcGis orodje vključili osnovne podatke o cestnem omrež-
ju. OpenStreetMap se razlikuje od ostalih ponudnikov zemljevidov
predvsem v hitrosti objave posodobitev, saj so spremembe na zemljevidih
dnevno posodobljene. Na tem mestu smo za potrebe naše analize neka-
tere podatke o cestnem omrežju, pridobljene z digitalnim zemljevidom
OpenStreetMap, dopolnili in preoblikovali. Iz nabora podatkov smo iz-
ključili določene kategorije, to so peš poti, kolesarske poti, konjske poti,
avtobusne postaje in podobno, kar z vidika naše analize ni relevantno.
Poleg tega smo v zemljevid vključili določene cestne odseke, ki so znotraj
digitalnega zemljevida OpenStreetMap izpuščeni. V naslednjem koraku
smo v cestno omrežje vnesli podatke o povprečnih potovalnih hitrostih.
Uporabljena je bila uradna klasifikacija državnih cest 2012 (»Uredba o
kategorizaciji državnih cest« 2012). Pripisane povprečne potovalne hi-
trosti podajamo v preglednici 18.
